Dejan Perić: Solze že na ogrevanju

''Zdaj se bom malo spočil. Ponosen sem na to, kar sem počel v zadnjih tridesetih letih. Začenja se nova zgodba, nove vloge se veselim, upam, da bom vsaj približno tako uspešen kot igralec,'' je po veličastni poslovilni tekmi, na katero so v njegovo ekipo prišli povabljenci kova Ivano Balić, Kiro Lazarov, Mirsad Terzić, Pepi Manaskov, Vladan Matić, Roman Pungartnik in drugi dejal sveži rokometni upokojenec Dejan Perić, ki bo na veselje celjskih navijačev ostal v klubu, ob prvi ekipi, kot nekakšna vez med trenerjem, upravo in igralci: ''Gotovo je bilo čustveno. Nikdar nisem imel v glavi, da bom nekoč igral poslovilno tekmo. Hvala vsem, ki so sodelovali pri njeni organizaciji. Bil je čudovit dan. Klub, organizatorji, sponzorji, občinstvo ... Sem človek, za katerega so čustva zelo pomembna. Solze niso napaka, če so iz srca in jih človek čuti, jih je treba dati 'ven'. To je življenje, ponos in veselje. Da, težko je bilo zadrževati solze. Pritekle so mi že na ogrevanju. Ampak življenje in šport te naučita, da nadziraš čustva. Ko se stvar konča in pridejo starši, družina, prijatelji, vsi, ki jih imaš rad, so emocije nekaj povsem normalnega. Še enkrat hvala, ker so v meni prebudili to, kar sem vedno imel.''

Eno od vprašanj železnega repertoarja je bilo, ali bi na poti svoje izjemne kariere, v kateri je med drugim dvakrat osvojil ligo prvakov, kaj spremenil. ''Ne, nič ne bi spremenil. Vsaka pot, bogve, zakaj, je trda težka. Pridejo uspehi in neuspehi. Izoblikuješ se v človeka, ne le športnika. Hvalabogu, da je bila moja pot lepa in trnova,'' je Perić zasluženo ponosen na natančno 30 let rokometne kariere. ''Moja najljubša obramba je proti Ademarju v Celju (v zadnjih trenutkih osmine finala lige prvakov v sezoni 2003/04, ko je Perić Juanu Garcii Lorenzani obranil odločilni protinapad, Celje je nadoknadilo 13 golov razlike, se uvrstilo v četrtfinale in kasneje postalo evropski klubski prvak, op. a.). Najpomembnejša tekma in obramba pa sta se zgodili v finalu proti Flensburgu. Mnogo obramb je bilo, a teh dveh tekem se najbolj spomnim in se jih bom za večno,'' je pojasnil.

Vsi povabljenci se zaradi različnih obvez niso mogli udeležiti spektakla v Zlatorogu, ki so ga obiskovalci napolnili skoraj do roba. ''Obisk me je pozitivno presenetil. Vsa ta leta sem se obnašal kot človek na igrišču in zunaj njega. Ljudi imam rad, odprt sem, spoštujem jih. Vem, da imajo radi normalne, skromne osebnosti. To mi veliko pomeni v življenju. Šport ni vse. Najpomembnejši je človek. Ko gre, ko ne, ko so uspehi in padci. Treba je biti skromen, ko zmaguješ, in dostojanstven, ko izgubljaš,'' je Perke razkril pomemben element svoje življenjske filozofije in razglasil tudi svojega naslednika, vodjo garderobe, Luko Žvižeja.