''Če tekma za olimpijske igre ni dovolj velik motiv, si jih ne zaslužimo''

Slovenska rokometna reprezentanca se je uvrstila v osmino finala svetovnega prvenstva, s čimer se je približala svojemu končnemu cilju misije v Katarju, vsaj sedmemu mestu, ki prinaša kvalifikacijski turnir za olimpijske igre v Riu leta 2016. Resda z ne preveč prepričljivo igro, a cilj je dosežen. Izločilni boji se bodo začeli z nedeljsko tekmo s staro znanko Makedonijo. Selektor Boris Denič je v pogovoru za Sportal med drugim razkril, da je v igri bistveno bolj zadovoljen s slovensko obrambo kot napadom ter da od igralcev pričakuje veliko več mirnosti.

Vaš prvi odziv na makedonsko reprezentanco, tekmico v nedeljski osmini finala svetovnega prvenstva? Makedonci so gotovo kakovostna reprezentanca. So redni gostje velikih tekmovanj, igrajo tudi pomembne vloge. Kot država veliko vlagajo v ta šport. Imajo dobro generacijo, ki ima podporo.

Z Renatom Vugrincem so dobili še močnejšo desno stran. Če bi bil Renato Makedonec, me verjetno sploh ne bi vprašali o njem. Odločil se je, da bo pomagal makedonski reprezentanci. Ko jaz pokličem 35-letnega igralca, je fosilni ostanek, Renato pa jih ima 40 in je nekje še dober. Gre za malce drugačne poglede kot pri nas. Renato se je odločil, kot se je. Jaz to maksimalno spoštujem. Če bo dobil priložnost, bo gotovo dal vse od sebe za zmago svoje ekipe. To je seveda športno in mu gotovo nimamo česa zameriti.

Kakšna taktika bi bila pravšnja proti Makedoncem, katera obramba? Takšna obramba, kot jo igramo na tem svetovnem prvenstvu. Če je kaj dobro, je to naša obramba. Če dobivamo 30 in več golov, jih dobivamo zato, ker naš napad ne deluje po željah. Na postavljeno obrambo nismo dobili veliko golov. Tudi proti Španiji je delovala dobro. Zabiti moramo kakšen gol več iz tranzicije. Predvsem pa se moramo umiriti. To je naša prva naloga.

Tudi s tribune se je videlo nekoliko preveč živčnosti. Ni razloga za tako veliko živčnost. Vse je v ustaljenem programu. A pritisk olimpijskih iger je velik. Takšen, da spustimo neke vajeti in potem to izpade vse preveč nervozno. Nenehno imam občutek, da sem kot gasilec Samo. Na splošno sem znan kot zelo temperamenten človek, a sem verjetno najbolj miren. Mislim, da potemtakem nekaj ni v redu. Kako bi šele izpadlo, če bi bil še jaz nervozen. Prišli smo do tekme, ki smo si jo želeli. Tekme, ki nas najbolj zanima.

Ste si s fanti nalili čistega vina? Nič nismo naredili, da bi si ga morali.

Tekma z Makedonijo bo dvoboj finalista in zmagovalca izbora za trenerja francoskega Chamberyja. Z Ivico Obrvanom (makedonski selektor in zdajšnji trener Chamberyja, op. a.) sva se slišala, zaželel sem mu vso srečo, izbrali so dobrega trenerja, nobene nevoščljivosti ni, želim mu veliko uspeha in da v Chamberyju ostane vsaj deset let. Ni nobenih pomislekov, sploh pa ne revanšizma. Vsak bo gledal na uspeh svoje ekipe, kar je športno. Če ne bi bilo tako, bi bilo čudno.

S katerimi stvarmi ste bili zadovoljni na tekmi proti Španiji? Odigrali smo dobro tekmo. Nisem pa čutil lakote, ki mora krasiti vsako ekipo, da bi premagala favoriziranega tekmeca. Osebno nimam velikih strahov pred svetovnimi in evropskimi prvaki ter imeni nekih držav. Tokrat me je zmotilo, da nisem čutil lakote. Nisem slabe volje, ampak žalosten zaradi tega. ''Inat'', ki manjka že vse prvenstvo, se tudi na tej tekmi ni pokazal. Kaj je lahko večji motiv kot zmaga nad svetovnim prvakom? Španija nam ni pokazala, da je boljša, ampak da je kakovostnejša, kar zadeva posameznike.

Se je v ekipo naselila neka mera apatičnosti? Ne, to ni apatičnost. Vselej manjka neka malenkost. Ena stvar je, da razmišljam, kako dati gol. Druga pa, kako želim podati. Tokrat smo preveč razmišljali o tem, kako podati. Preveč priložnosti smo imeli, da damo gol, a ga nismo. Ne razmišljam o zgrešenih ''zicerjih'', ampak o fazi prodora med dva igralca, položaja, ko veš, da te bo bolelo. Hoteli smo igrati tako, da se nas noben Španec ne bi dotaknil. V današnjem rokometu to ne gre.

Gre za prelaganje odgovornosti v smislu – saj bo on. Razmišljam točno tako. Ne gre za prelaganje, ampak pomanjkanje prevzemanja odgovornosti. Vsi jo morajo prevzemati. V 17. minuti smo imeli štiri izključitve. Polovico časa smo igrali brez enega igralca. Nam pa v tem času ni uspelo izsiliti niti ene izključitve. Kar je za našo igro brez strelca od daleč nedopustno. Svojo kakovost moramo dati v službo tega, da bomo izsilili izključitev. Imamo šest igralcev, ki vrhunsko igrajo eden na enega, vsak klub na svetu si jih želi, mi pa ne želimo v kontakt. To mi ni jasno.

Uroš Bundalo se je vrnil v ekipo. Vaša ocena njegove igre? Nikoli ne ocenjujem le enega igralca. Uroš je le člen v verigi slovenske reprezentance. Vse mora delovati dobro, da bi ta delovala, kot mi želimo. Ta hip nekatere stvari ne delujejo tako, kot je treba. Zato reprezentanca ne deluje, nismo pravi. Upam, da bomo v dveh dneh naredili klik, da bomo pravi. Prišli smo do tekme, ki jo tako želimo in pričakujemo. Če tekma za olimpijske igre ni dovolj velik motiv, da zdržiš še tri dni, kot je treba, si jih ne zaslužimo. V tem primeru nimamo kaj jokati. Prvi pa jaz ne bom jokal.