Branko Tamše in sudoku z okleščenim proračunom

Kot trener Celja Pivovarne Laško vstopate v svojo peto sezono. Ni prav veliko trenerjev, ki bi bili toliko časa skupaj na celjski klopi. To godi?
To še ni popolnoma uresničeno. Začel sem decembra 2013, po sezonah pa je podatek resničen. Ponosen sem, da lahko delam in se dopolnjujem ter izobražujem v Celju, ki mi je dalo veliko. To si želim vsakodnevno vračati klubu in igralcem. Sami presodite, koliko sem uspešen. Mislim, da sem do zdaj bil precej.

Razvoj igralcev v vseh teh letih je šel v pravo smer. To me najbolj veseli in daje energijo, da vztrajam, čeprav vsako sezono pridejo novi igralci. Rad bi, da kdaj ostanejo in da nadaljujem začeto delo. A stanje je takšno, da fantje, ki prerastejo okolje, odidejo. Pri tem jim klub ne dela težav.

Urh Kastelic je iz Celja odšel v Zagreb. Foto: Žiga Zupan/Sportida Zdaj je primer že mimo. Pripeljali ste zelo dostojno menjavo, Aljaža Panjtarja. Ampak, če se ozrete nekaj tednov nazaj – kako ste se odzvali, ko ste izvedeli, da iz kluba nenadejano odhaja nadarjeni vratar Urh Kastelic?
Urh je imel z nami pogodbo. Do zadnjega tedna se ni govorilo o odhodu. Opravil sem kar dolg razgovor z Urhom, ki mi je malce namignil na temo Zagreba, a je dejal, da si želi igrati v Celju.

Odločil se je, kot se je. Zaželel sem mu srečo. Še vedno sva v stikih. Želel bi si sodelovati z mano, tudi jaz z njim. V tem trenutku to ni bilo izvedljivo – z njegove strani. To niti ni pomembno. Pomembno je, da smo kljub nepričakovanemu odhodu našli zamenjavo zanj. Urh je sam svoje sreče kovač. Želim mu vse dobro, predvsem zdravja. Mene pa predvsem zanima moja ekipa.

Je klub naredil dovolj, da bi Kastelica zadržal? 
Urh je mlad vratar, čeprav je odigral že nekaj tekem za člansko reprezentanco in se dokazal v mladinskih selekcijah. Do zdaj še ni pustil globokega pečata na članski ravni. Želim si, da bi bil on prihodnost slovenskega rokometa. Imeli smo dobro vizijo za prihodnost. Z njim seveda dolgoročno. Imel je še pogodbo za dve leti, ki bi jo v bližnji prihodnosti zagotovo podaljšali, če bi bilo mogoče.

S finančnega vidika pogodba ni bila slaba. Po besedah njegovega menedžerja je dobil denarno boljšo ponudbo v Zagrebu. Ali je pretehtalo to, ve sam. Jaz vem, da bi mu z dobrimi igrami vrednost vsekakor poskočila, sorazmerno s kakovostjo. Zanj so pomembni mir, dobre tekme, zaupanje. Z gotovostjo zatrdim, da bi to v Celju imel.

Članska ekipa je cenejša od lanske. Foto: Urban Urbanc/Sportida Po lanski sezoni je odšlo nekaj bolje plačanih igralcev v zasedbi. Prišli so nekateri manj uveljavljeni. To pomeni, da ste spet znižali proračun. Je ekipa za sezono 2017/18 sestavljena v slogu veliko glasbe za malo denarja?
Ko sem predse dobil višino proračuna, je bilo kar nekaj sudokuja, kako sestaviti ekipo. Pri izbiri igralcev smo imeli s finančnega vidika nekaj sreče. Upam, da se bo to tudi videlo na igrišču. Da bomo z manj denarja poskušali igrati enako kakovostno glasbo oziroma se ji čim bolj približati.

Branko Tamše o ciljih v sezoni:

Za koliko je proračun okleščen?
O številkah ne bi. Gre pa za od 20 do 30 odstotkov. Sprva je bilo videti, da bo igralsko ekipa še veliko bolj osiromašena. A mislim, da nam je uspelo narediti kombinacijo izkušenih in mladih ter domačih in slovenskih igralcev iz drugih okolij, ki si želijo vstopiti v čevlje predhodnikov, ki so v Celju prišli na najvišjo raven svetovnega rokometa. V isti sapi bi se rad zahvalil vsem v klubu in sponzorjem, ki nam omogočajo vse to. Vsako leto je težje, a odkar sem v Celju, imajo igralci izplačano vse, kar so se dogovorili. Mislim, da smo eden od redkih klubov, ki to izpolnjuje, fantje pa to precej dostojno vračajo na igrišču.

"Lahko se osredotočimo le na tisto, kar imamo najraje." Foto: Vid Ponikvar Ima denarne zadeve urejene tudi trener?
Da, ni nam treba razmišljati o financah. Lahko se posvetimo temu, kar najraje delamo.

Kako blizu Celju je Klemen Cehte?
To je zgodba, ki morda ne bo nikoli uresničena. Mogoče pa jutri. O tem je razmeroma težko govoriti, zato ne bi nič komentiral. Res je, da se je pojavila možnost Klemenovega prihoda, pogovori so bili. V prihodnjih dneh ali tednih bomo videli, kako in kaj.

Vsak igralec pride prav, še posebej izkušen. A vseeno se zdi, da na levem zunanjem položaju v zdajšnji celjski ekipi ne zeva luknja. Tam igrata Borut Mačkovšek in Daniel Dušebajev, po potrebi pa tudi Luka Mitrović.
Pred nami je dolga in težka sezona. Potrebujemo čim več igralcev z izkušnjami. Če bo prišel, bo Klemen poživitev, dodana vrednost ekipe. A zdaj je o tem brezpredmetno govoriti.

Lahko orišete, kako v ekipi vidite prišleke?
Na levem krilu smo vrzel po Žvižejevem odhodu zapolnili znotraj ekipe. Poleg Tilna Kodrina bo tam veliko časa preživel univerzalni David Razgor. To potezo je lepo sprejel. Navsezadnje je postal kapetan, gre za igralca z najdaljšim stažem v ekipi. Veseli me, da je podaljšal pogodbo. Ta položaj bo zelo dobro pokrit.

Ob odhodu Vida Poteka smo imeli srečo, da smo pripeljali dobrega, izkušenega in z lovorikami napolnjenega Igorja Anića, ki ima za sabo, čeprav še ni v poznih letih, bogato kariero. Zelo nam bo pomagal tako v napadu kot v obrambi. Ob njem se bosta Kristian Bećiri in Matic Suholežnik, Po lanski sezoni so se poslovili številni nosilci igre. Foto: Vid Ponikvar perspektivna krožna napadalca, ki imata svoj potencial razvit do polovice, lahko zelo veliko naučila in dopolnila trio.

Na položaj levega zunanjega smo pripeljali Daniela Dušebajeva, ki je s špansko reprezentanco na mladinskem svetovnem prvenstvu.

Lahko igra v obe smeri. Verjamem, da se bo kljub mladosti hitro vklopil in dodal nekaj naši igri. Enako velja za Branka Vujovića, ki je preslikava Dušebajeva na desni strani.

Tam smo trenutno še posebej tanki, ker sta oba mlada desna zunanja, tako Matic Grošelj kot Vujović, v tem trenutku bolna. Mislim, da bo Vujovićeva angina naslednji teden mimo in da Grošljeva diagnoza ne bo tako huda, kot je sprva kazalo.

Na desno krilo smo pripeljali najboljšega strelca slovenskih prvenstev zadnjih let Jana Jurečiča, ki je v slovenskem prostoru že nekaj naredil. Čas je, da se preizkusi v ligi Sega in ligi prvakov. Mislim, da je pravi material. To je med drugim pokazal z vrhunskim tekom na testiranjih.

Zadnji se nam je pridružil Aljaž Panjtar, ki je bil po mnenju mene in še marsikoga v lanski sezoni najboljši vratar ali vsaj eden od najboljših v slovenskem prvenstvu. Imel je zelo dober odstotek obranjenih strelov. Bil je zanesljiv, ima izjemno voljo. Verjamem, da bo svoj potencial znal pokazati na igrišču in da se bo lepo dopolnjeval z Urbanom Lesjakom.

Po odhodu Mihe Zarabca smo pripeljali Luko Mitrovića. Tudi tu smo kot pri Aniću imeli nekaj finančne sreče. Gre vendarle za imeni, ki sta nekaj naredili v evropskem rokometu. Celje si ju v normalnih okoliščinah ne bi moglo privoščiti. A očitno so liga prvakov, kakovostno delo in odskočna deska pri nas še vedno vaba, četudi za manjši denar. To je pohvala za naše delo.

Branko Tamše o Babiću in Vujoviću v slovenskem prostoru:

Ekipa na igrišču je sestavljena, v pisarnah pa je vse manjša. Kar seveda ne pomeni manj dela za vas, ampak obratno.
Čeprav je nekdanji direktor Gregor Planteu zamenjal delovno okolje, je komunikacija v klubu še vedno zelo dobra. Direktorjevo delo je bilo prerazdeljeno. Do zdaj je bilo vse izpeljano po željah in zmožnostih. Verjamem, da bomo tudi na tem področju kompaktni in homogeni.

V klubu ste štiri leta. Česa si želite? Kaj vam do zdaj še ni uspelo?
Zdravje je pogoj za posamični in ekipni napredek. Po drugi strani bi rad to ekipo pripeljal do ravni, ko bi igrala všečen, hiter, bojevit, privlačen rokomet. Če ob tem pride rezultat, pa je najlepše. Zame šah na rokometnem igrišču ni preveč gledljiv, čeprav kdaj prinese rezultat. Upamo, da bomo gledalce čim večkrat razveselili.

Je nastopila sezona, ko bo konec celjske vladavine? Foto: RK Gorenje Velenje/Jurij Kodrun

Celje proti Gorenju v letošnji sezoni?
To bi rad popravil: Celje proti vsem preostalim. Že v lanski sezoni se je pokazalo, da so v končnici tri ekipe štartale z istega položaja.

Četrta je bila le točko ali dve zadaj. To je bilo v prejšnjih letih nemogoče. Pred končnico so bile razlike bistveno večje. Gre za posrečeno formulo.

V desetih krogih končnice je treba biti kar najbolj zbran. To se je pokazalo v zadnji sezoni. Res je, v Velenju so nadgradili ekipo in vložili veliko več sredstev kot v Celju za igralce, trenerski štab in vse drugo.

Napadajo vrh, postavili so se v vlogo favorita, kar je popolnoma pošteno. Mi pa imamo želje, o katerih bi radi govorili na igrišču. Z vsemi rokometnimi sredstvi bomo branili naslov prvaka.