Pet krogov s pridihom športne večnosti

Še enajst dni do odprtja iger pod mogočnimi petimi krogi.

Pet olimpijskih krogov spada med najbolj prepoznavne simbole na zemeljski obli z jasno asociativno logiko občinstva, ki zlahka povežejo simbol s predmetom ali dogodkom. Po raziskavi, ki jo je predlani ob asistenci Mednarodnega olimpijskega komiteja izpeljala agencija Kantar Media, se kar 93 odstotkov ljudi zaveda povezave med olimpijskim simbolom in olimpijski igrami.

Zakaj pet krogov?

Olimpijsko zastavo sestavlja pet sklenjenih krogov v dveh vrstah (v zgornji moder, črn in rdeč, na spodnji rumen in zelen) na beli podlagi. Danes samoumeven simbol ima dvojni pomen. Ko je oče simbola, baron Pierre de Coubertin, sicer tudi alfa in omega obuditve olimpijske ideje in krovne organizacije, pred več kot 100 leti skiciral kroge, je ob tem poudaril, da pet krogov simbolizira pet delov sveta.

S tem je imel v mislih celine, ki so prispevale športnike na olimpijskih igrah leta 1912 v Stockholmu. Na Švedskem so poleg Evropejcev, med katerimi je bil tudi prvi slovenski dobitnik olimpijske kolajne Rudolf Cvetko v avstrijski sabljaški reprezentanci, sodelovali še športniki iz Azije, Afrike, Avstralije in Amerike (južne in severne).

Dodaten pomen pa so imele tudi barve na zastavi. Z barvami petih krogov in belim ozadjem je bilo namreč mogoče sestaviti zastave vseh 28 držav udeleženk olimpijskih iger.

Del olimpijskih iger od leta 1920  Olimpijski krogi so zaznamovali tudi Saro Isaković, ki bo v Rio potovala z navijači.

Coubertin je kroge skiciral leta 1913, leto zatem jih je predstavil na kongresu Mednarodnega olimpijskega komiteja v Parizu. Toda zaradi prve svetovne vojne in prve odpovedi iger (leta 1916 bi jih moral gostiti Berlin) je morala olimpijska družina na slovesni krst novega simbola čakati vse do leta 1920. Takrat je ob prisotnosti belgijskega kralja Alberta, ki je igre v Antwerpnu tudi slovesno odprl, prvič zaplapolala olimpijska zastava.

Vse odtlej je ta sestavni del vseh slovesnosti in iger na splošno. Uveljavil se je tudi sistem prehajanja zastave iz rok v roke gostiteljev. Tako je ena najbolj prepoznavnih zastav že slaba štiri leta v brazilskih rokah. Do primopredaje je prišlo na zaključni slovesnosti zadnjih olimpijskih iger v Londonu. Na podoben način bodo Brazilci zastavo 21. avgusta predali Japoncem. Olimpijske igre leta 2020 bo namreč gostil Tokio.

V lasti olimpijskega komiteja

Olimpijski krogi so sicer eden najbolj prepoznavnih simbolov in kot takšen tudi mamljiv za številne zlorabe. Zato so pri Mednarodnem olimpijskem komiteju, ki je lastnik olimpijskih znamk, napovedujejo oster boj proti zlorabi olimpijske lastnine. V prvi vrsti gre za priljubljeni "ambush marketing" oziroma trženje iz zasede, pri katerem različna podjetja pri oglaševanju skušajo uporabljati olimpijske simbole ali približke teh, čeprav za to nimajo pravice. Pravico do uporabe olimpijskih simbolov (krogi, zastava, olimpijsko geslo …) ima namreč mednarodni komite oziroma podjetja, ki so v poslovnem razmerju z njim, organizatorjem iger ali nacionalnim olimpijskim komitejem. V Sloveniji je to OKS, ki mora skrbeti za zaščito olimpijskih simbolov in preprečiti uporabo, ki bi bila v nasprotju s pravili.

FOTO: Rio je v znamenju olimpijskih krogov in orožja

Olimpijski krogi pa so medtem že "preplavili" Rio de Janeiro, kjer se bodo v petek začele igre 31. olimpijade. Na veliki dogodek mimoidoče spominja pet mogočnih krogov na sloviti plaži Copacabana, brez najbolj znanega olimpijskega simbola pa ne gre niti v bližini tekmovališč in v olimpijski vasi … Na simbolični ravni kroge marsikje varujejo številni vojaki in policisti.