Petek, 31. 8. 2012, 10.28
2 meseca, 3 tedne
Tura na Kamniško sedlo – prisluhniti bučanju Rinke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Kamniško-Savinjske Alpe niso le dvatisočaki. Med vrhovi je več lažje dostopnih sedel. Najbolj obljudeno med njimi je Kamniško, kamor vas na rekreacijo tokrat povabi Sportal.
Cilj: Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1.864 m. n. v.), Kamniško sedlo (1.903 m. n. v.)
Čas hoje: tri ure (tri ure in 45 minut po označbah ob poti)
Tura: pot je lepo markirana in ni nevarna, kar 1.300 metrov višinske razlike pa pomeni več strmejših odsekov, za katere je potrebna dobra kondicija ali vsaj počasen in enakomeren ritem hoje
Če iz Ljubljane ob jasnih dneh pogledate proti Kamniškim Alpam, visoko nad Kamnikom poleg številnih vršacev uzrete tudi širno sedlo. Gre za Kamniško sedlo, ki je eno najbolj priljubljenih pohodniških destinacij Kamničanov, Domžalčanov, Ljubljančanov ... Dviga se 1.900 metrov nad morjem, zahodno ga omejuje Brana (2.252 m. n. v.), vzhodno pa Planjava (2.394 m. n. v.). Proti jugu se odpira pogled proti Ljubljanski kotlini in Veliki Planini, proti severu pa navzdol osupljiv razgled nad Logarsko dolino. Če boste dobro prisluhnili, boste iz zatrepa Logarske doline slišali tudi bučanje slapa Rinka. Koča nad slapom, ki jo boste videli, je Frischaufov dom na Okrešlju, ki je lahko ideja za vašo naslednjo turo.
Za izhodišče poti vam svetujemo parkirišče pri Domu v Kamniški Bistrici, torej pri izviru Kamniške Bistrice. Številni se sicer zapeljejo naprej po gozdni cesti do postaje tovorne žičnice ali do Jermance, kar pa je prepovedano in občasno policija tudi deli kazni za napačno parkiranje. Vi boste torej parkirali kar v dolini in pohod začeli 600 metrov nad morjem.
Mimo doma se podajte po omenjeni cesti še nekaj 100 metrov naprej, nato pa se začne prava gorska tura. Ogrevanja je torej le za vzorec. Desno s ceste se takoj začne strma peš pot. Dobre pol ure boste pošteno sopihali v klanec, ko boste mimo previsnih pečin in ob ponavadi suhi strugi Sedelščaka prišli do spodnje postaje tovorne žičnice. Tam zavijete na cesto v levo, a že po nekaj metrih se ostro v desno nadaljuje peš pot. Ta je prvih nekaj minut še strma, nato pa sledi regeneracija. Prečna pot proti Repovemu kotu, kjer se priključi tudi pot z Jermance, se namreč le blago vzpenja.
Če ste zadnje dobre pol ure hodili povečini prečno na pobočje v smeri vzhoda, pa se na okoli 1.100 metrov nad morjem smer ture obrne proti severu in spet je treba zagristi v pobočje. Sprva gre pot cik-cak na pobočje, tako da strmina ni prehuda; zadnjih 100 metrov višinske razlike pred pastirsko kočo (1.400 m. n. v.) pa se vzpenjate direktno na pobočje in korak postane počasnejši. Tako boste po približno dveh urah dosegli pastirski bivak, kjer si velja vzeti nekaj več časa za počitek.
Končno uzrete cilj. Pred vami je manjša uravnava pod Brano, sedlom in Planjavo. Res čudovit pogled navzgor! Sledi torej nekaj 100 metrov položne poti, nato pa veliki finale: cilj je na vidiku, a po poti speljani v ključih po golem, gruščnatem in zelo strmem pobočju morate premagati še skoraj 500 metrov višinske razlike. Čeprav se zdi sedlo s kočo tako blizu, pa vam bo ta del s številnimi krajšimi postanki (da se nadihate) vzel uro ali še več, če niste v posebej dobri kondiciji. Številni so "leteli" mimo mene, sam pa sem kočo dosegel v treh urah, po označbah pa je čas hoje tri ure in 45 minut. V Kamniški koči je poskrbljeno za okrepčitev, še nekaj 10 metrov nad njo pa je sam "vrh" sedla, od koder se odpira omenjen pogled na Logarsko dolino.
Vzemite si čas in se naužijte razgledov, nato pa se po isti poti vrnite v dolino.
