Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
4. 12. 2016,
4.33

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,75

Natisni članek

pohodništvo nasvet

Nedelja, 4. 12. 2016, 4.33

6 let, 6 mesecev

Deset planinskih idej, ki jih lahko uresničite tudi jeseni in pozimi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,75

Kljub temu da bo jesen prostor kmalu odstopila zimi, za planinarjenje tudi v tem obdobju leta ni ovir. Le več pozornosti je treba posvetiti načrtovanju planinske ture in primerni opremi, ključnega pomena pa je tudi podroben pregled vremenske napovedi.

Velika planina vabi v vseh letnih časih. | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Velika planina vabi v vseh letnih časih. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

Kljub temu da je vrhunec planinske sezone za nami in da so planinske koče vsaj med tednom praviloma zaprte (razen ob koncu tedna), to še ne pomeni, da morate do prihodnje planinske ture počakati na pomlad. Ne, pomembno je le, da pri načrtovanju planinskih tur pretehtate več dejavnikov.

Nižje ležeče gore so jeseni še vedno lahko dosegljive, za obisk visokogorja pa je treba imeti več znanja in biti pri tem izredno previden.  | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Nižje ležeče gore so jeseni še vedno lahko dosegljive, za obisk visokogorja pa je treba imeti več znanja in biti pri tem izredno previden. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

  1. Da je dan krajši, zato se na pot odpravite bolj zgodaj kot v poletnih mesecih ali izberite krajše ture.
  2. Da so planinske koče razen ob koncih tedna večinoma zaprte, zato se že doma opremite z zadostno količino hrane in pijače. Odprtost planinskih postojank preverite na spletni strani www.pzs.si/koce.
  3. Da vas na senčnih legah lahko že novembra pričaka sneg, na skalah pa vas lahko preseneti skrajno neugodna ledena prevleka. Dereze in za višje ležeče terene tudi cepin naj bodo sestavni del obvezne pohodniške opreme.

Na turo obvezno vzemite pohodniške palice in ne pozabite na zemljevid, mobilni telefon, svetilko in dodatna oblačila.

Preverite vremensko napoved in odprtost planinskih koč

Za ogled vremena v gorah kliknite na www.siol.net/gore, odprtost planinskih koč pa preverite na spletni strani pzs.si/koce.

Preverite tudi vremensko napoved na smučiščih po Evropi.

Deset planinskih idej, ki jih lahko uresničite tudi jeseni.

Pri sestavljanju seznama nam je pomagala Tamara Leskovar iz društva za pustolovske aktivnosti Strmina.

1. Nanos (1246 m. n. v.)

Nanos je markantna vzpetina, ki jo običajno opazujemo na poti s Primorske. | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Nanos je markantna vzpetina, ki jo običajno opazujemo na poti s Primorske. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

Primorski razglednik, ki nikoli ne razočara. Le kadar piha burja, si raje izberite drug cilj. Vzpon lahko začnete malo naprej od Razdrtega nad vasjo Veliko Ubeljsko. Na vrh se lahko povzpnemo po označeni, delno zahtevni in izpostavljeni "strmi" poti v dolžini slabi dve uri. Za vrnitev v dolino lahko izberete položno pot, ki vas bo v dveh urah in pol pripeljala nazaj na izhodišče.


-> Preverite, kako smo se na Nanos odpravili v družbi ameriškega veleposlanika. #reportaza


2. Boč oziroma štajerski Triglav (979 m. n. v.)

Vzpon na štajerski Triglav, kjer spomladi lahko naletite na zaščiteno rastlino velikonočnico, je kot naročen za jesensko pohodniško turo.

Z avtomobilom se lahko pripeljete do planinske koče, od koder ste v dobri uri na vrhu. Tamara predlaga pot čez Balunjačo. Ta je na nekaterih mestih bolj izpostavljena in zavarovana z jeklenico. Vzpon si lahko začinite s plezanjem po zavarovani poti - ferati, ki je v tem primeru zelo zahtevna in zahteva popolno opremo za feratanje (plezalni pas, samovarovalni komplet in čelado). Boč ima dva vrhova, na enem stoji 20-metrski razgledni stolp.

Boč, znan tudi kot Štajerski Triglav, je kot nalašč za planinsko turo v jesenskih dneh. | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Boč, znan tudi kot Štajerski Triglav, je kot nalašč za planinsko turo v jesenskih dneh. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

3. Mrzlica (1122 m. n. v.)

Mrzlica, ki leži v Zasavskem hribovju, je razgledna gora, ki zadnja leta privablja vedno več obiskovalcev. Najkrajša pot na Mrzlico se ponuja s prelaza Podmeja. Malo pod vrhom vas čaka planinska koča, ki jo boste dosegli po dobri uri hoje.

Mrzlica je razgledna gora v Zasavju. | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Mrzlica je razgledna gora v Zasavju. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

4. Uršlja gora - Plešivec na Koroškem (1699 m. n. v.)

Uršlja gora je koroški osamelec, stoji med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem in ponuja razkošne razglede daleč naokrog. Malo pod vrhom stoji cerkev Svete Uršule, najvišje ležeče cerkve na Slovenskem. Na vrh Uršlje gore vodijo številne poti. Tamara predlaga, da si za izhodišče izberete parkirišče pri Ivarčkem jezeru. Na vrh se lahko povzpnete po Železarski poti ali po poti čez Kozji hrbet. Po treh urah boste občudovali pokrajino Koroške in Štajerske.

Pod vrhom Uršlje gore stoji najstarejša cerkev v Sloveniji, cerkev sv. Uršule. | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Pod vrhom Uršlje gore stoji najstarejša cerkev v Sloveniji, cerkev sv. Uršule. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

Uršlja Gora | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

5. Lubnik nad Škofjo Loko (1025 m. n. v.)

Razgledni tisočak v Škofjeloškem hribovju nad Škofjo Loko ponuja razgled na Gorenjsko in gore, ki jo obdajajo. Tamara priporoča malo daljšo pot z izhodiščem pri Loškem gradu, od koder vas lahka označena pot mimo Starega gradu v dveh urah in pol pripelje na vrh, kjer si boste lahko odpočili in okrepčali v domu na Lubniku. V dolino se lahko odpravite po poti Čez Lužo.

Na Lubniku lahko občudujete Gorenjsko s ptičje perspektive. | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Na Lubniku lahko občudujete Gorenjsko s ptičje perspektive. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

6. Blegoš (1562 m. n. v.)

Blegoš je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. V jesenskem času je tura primerna, tudi če zapade nekaj snega. Naša sogovornica za vzpon predlaga malo višje izhodišče Črni Kal, od koder lahko naredite lepo krožno turo. Vzpon je neposredno po grebenu, sestop do koče in nazaj do izhodišča pa po gozdni cesti. Vse skupaj vam bo vzelo slabe tri ure.

Na Blegoš se lahko podate tudi v snegu, pa vam ne bo hudega. | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Na Blegoš se lahko podate tudi v snegu, pa vam ne bo hudega. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

7. Velika Planina (1550 m. n. v.) 

Velika planina je vedno privlačna, pozimi, pomladi, poleti in jeseni. Vsak letni čas ji da svoj čar. Tamara predlaga, da se na jesenski izlet zapeljete proti prelazu Črnivec, kjer boste malo pred vrhom zavili levo na Kranjski Rak. Z izhodiščem na Kranjskem Raku, čez Malo planino ter naprej čez prostrane pašnike dosežete vrh, Gradišče, v dveh urah in pol. Od tam se lahko spustite še v gostišče Zeleni rob. Pot je lahka, v primeru megle pa lahko postane velik orientacijski zalogaj.

Velika planina je šarmantna v vseh letnih časih, le kadar je bolj megleno bodite posebej pozorni. Težave z orientacijo so tam kar pogoste.  | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Velika planina je šarmantna v vseh letnih časih, le kadar je bolj megleno bodite posebej pozorni. Težave z orientacijo so tam kar pogoste. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

8. Jerebikovec (1593 m. n. v.)

Jerebikovec je razgledni vrh nad Mojstrano, ki ponuja veličastne poglede na Karavanke in Julijske Alpe. S ceste, ki pelje proti Mojstrani, se zapeljite proti vasi Radovna. Razmeroma strma cesta vas bo pripeljala do table TNO, kjer lahko pustite svoje vozilo. Pot je nezahtevna in dobro označena, na nekaterih delih pa tudi precej strma. V dveh urah in pol boste dosegli leseni bivak, od koder se ponuja čudovit pogled na Karavanke in na gore nad dolino Vrat in Krme.

Jerebikovec nad Mojstrano ponuja veličastne poglede na Karavanke in Julijske Alpe. | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Jerebikovec nad Mojstrano ponuja veličastne poglede na Karavanke in Julijske Alpe. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

9. Tromeja - Peč (1508 m. n. v.)  

Če želite biti v treh državah naenkrat, se povzpnite na Peč oziroma Tromejo, ki leži na mejni točki med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Iz Rateč vas do tja vodita dve poti, kar pomeni, da lahko naredite krožno turo. Po označeni pešpoti, s katere boste lahko občudovali Julijske Alpe, boste na vrhu v uri in tri četrt. Vzpon bo ob lepem vremenu poplačan s čudovitimi razgledi na Julijske in Ziljske Alpe, Krške Alpe, Visoke in Nizke ture v Avstriji ter na del Karavank.

Tromeja - na meji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Tromeja - na meji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

10. Polhograjska Grmada (898 m. n. v.)

Polhograjsko hribovje je kot nalašč za jesenska potepanja po gorah. Na enega izmed njih, Polhograjsko Grmado na višini 898 metrov, vodi več poti. Lahko se odločite za označeno pot iz Polhovega Gradca, ki vas na vrh pripelje v uri in pol, ali pa se na Grmado povzpnete s Katarine, točneje Topola. Pot vam bo vzela dobro uro.

Polhograjska Grmada | Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar Foto: Boris Strmšek in Tamara Leskovar

Ne spreglejte