Ponedeljek, 18. 4. 2016, 16.58
6 let, 6 mesecev
Švedski maratonec teče s pepelom dveh pokojnikov. Tudi v Sloveniji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
Švedski športni multipraktik Anders Forselius si je zadal poseben izziv. Želi si preteči sto maratonov v stotih državah. Slovenijo je že obkljukal. Bila je 59. na njegovem seznamu držav. Na željo svojcev teče tudi v "družbi" dveh pokojnikov.
Šved Anders Forselius je po izobrazbi ekonomist, a dolgo ni zdržal v zasebnem sektorju. Ko se je odločil, da si želi videti svet, ga ni bilo več mogoče ustaviti.
"Vedno sem si želel izziva," je povedal.
Od leta 1994 tako teče in kolesari, o tem piše in uživa v tem, kar počne.
Forseliusova posebnost je, da potuje z ostanki pepela dveh pokojnikov.
Za njim je že 157 maratonov
Pretekel je že 157 maratonov, pravzaprav zadnje čase vsak teden preteče enega. S prvo 42-kilometrsko znamko je opravil že pred 30 leti v Stockholmu. Imel je 18 let. Najhitreje mu je šlo leta 2011, ko je maraton v Richmondu pretekel v času 3;04:15.
Njegov prvotni cilj je bil preteči 50 maratonov v 50 državah, a ko je oktobra 2012 cilj uresničil, si je zadal novega. Želi si preteči sto maratonov v stotih državah. Slovenija je bila 59. na seznamu držav.
"Podvig si želim uresničiti do jeseni 2017, ko bom dopolnil 50 let."
Podobnega projekta se je lotilo še pet ameriških maratoncev, ki so ustanovili mednarodni tekaški klub Globetrotters. Za vstop v klub mora tekač preteči maraton oziroma daljši tek v najmanj petih državah.
Veseli se vsakega posebej
Kot nam je povedal gostobesedni Šved, se maratonov kljub njihovi številčnosti nikakor ni nasitil. Pravi, da se veseli vsakega posebej, a ne zato, ker bi rad tekel, teka sploh ni med njegovimi najljubšimi konjički, pač pa zato, ker na tekaških dogodkih vlada prav posebna energija in ker povsod, kamor pride, srečuje prijatelje, s katerimi se je spoprijateljil na katerem od svojih številnih tekaških popotovanj.
"Nisem velik ljubitelj teka, obožujem pa občutek, ko stojim na štartni črti s štartno številko na prsih," je povedal. Trenira ne več, njegov trening je kar maraton.
"Mislim, da je trasa Istrskega maratona najlepša, kar sem jih kadarkoli izkusil."
Laskavo o Istrskem maratonu
Prejšnji konec tedna je tekel tudi na Istrskem maratonu, o njem pa si je ustvaril predstavo, ki bo organizatorjem še posebej všeč.
"Mislim, da je trasa Istrskega maratona najlepša, kar sem jih kadarkoli izkusil," je dejal. "Prvih 25 kilometrov je bilo prečudovitih, medtem ko so bili kilometri od 28. do 38. kilometra izjemno zahtevni, a so ponujali fantastičen razgled na naravo. Zadnji štirje kilometri so bili še posebej lahkotni. Skratka, krasen maraton z odlično organizacijo," je povzel energični Šved, ki vedno teče s kamero in fotoaparatom, potem pa utrinke s poti objavlja na družbenih omrežjih.
Zakaj teče s pokojnikoma?
Forseliusova posebnost je, da potuje z ostanki pepela dveh pokojnikov. To ni tako morbidno, kot se morda sliši na prvo žogo.
Do septembra 2016 si želi prikolesariti do prizorišča olimpijskih iger v Riu.
Leta 2008 je na kolesarski turi po Kaliforniji srečal žensko, ki se mu je zasmilila z iskreno pripovedjo o sinu Alexu Blackburnu, ki je umrl pri rosnih desetih letih. "Deček si je menda želel videti svet in njegova zadnja želja je bila, da bi njegov pepel raztresli po svetu."
Forselius je sprejel izziv in z njegovim pepelom v žepu pretekel že sto maratonov na različnih delih sveta.
"Prepričan sem, da bi mu bilo to všeč," je dejal Šved, ki v cilju vedno prosi za dve medalji. Eno zase, drugo pa za pokojnega Alexa, ki jo pošlje njegovi materi.
Podobno uslugo je naredil tudi vdovi pokojnega Dana Foxa iz Montane, ki mu je zaupala možev pepel.
Istrskega maratona sicer ni pretekel s pepelom, ga je pa imel pri sebi, ko je kolesaril po Sloveniji. "Prepričan sem, da bi se, če bi pokojnika še bila živa, zaljubila v Slovenijo, tako kot sem se jaz," je dejal tekač, ki rekorde podira tudi na kolesu.
Mu bo uspelo prikolesariti do Ria?
Do septembra 2016 si namreč želi prikolesariti do prizorišča olimpijskih iger v Riu. "Pot sem začel leta 2005 na olimpijskem štadionu v Atenah, prihod v Rio pa načrtujem ravno v času olimpijskih iger," je povedal.
Samooklicani kolesarski Viking je na kolesu med drugim že obredel del Evrope, Združenih držav Amerike in Japonske. "Trenutno sem na poti od grške Olimpije do Stockholma," je povedal. V Slovenijo je z vlakom in avtobusom pripotoval iz Innsbrucka, kjer je pustil kolo.
Preživlja se s pisanjem in vodenjem
Forselius se preživlja s pisanjem, piše kolumne in članke za švedsko različico tekaške revije Runner's World in eno od kolesarskih revij, dela pa tudi kot predavatelj in turistični vodnik. "A kar je še bolj pomembno, imam zelo malo stroškov," je odgovoril na vprašanje, kako mu uspeva kriti vse stroške, ki ga najdejo na poti.
Nekaj časa je zbiral tudi sredstva za bolnike z rakom (njegova nekdanja zaročenka je prebolela levkemijo) in za društvo COTA (Children's Organ transplantation Association). Zdaj se s tem aktivno ne ukvarja več, a vseeno prosi za pomoč, če le ima priložnost.
Vsak teden drug maraton
Njegov urnik je natrpan do zadnjega kotička. Prihodnjo nedeljo se bo udeležil maratona v Londonu, teden dni zatem v Pragi, nato v Varni v Bolgariji, 22. maja se bo ustavil v Köbenhavnu na Danskem in tako naprej in tako naprej.
Ljubljanskega maratona letos nima v načrtu. Slovenija je enkrat že padla, očitno bo za zdaj to dovolj.
