Petek, 20. 1. 2023, 13.59
1 leto, 11 mesecev
Gore v zimskih razmerah niso za vsakogar
Ne ujemite se v past! Razmere v gorah so kljub navidezni idili smrtno nevarne in nepredvidljive.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,79
V prvih dneh po sneženju vrhove gora raje občudujte iz doline.
Čeprav v teh dneh sveže pobeljeni vrhovi vabijo k obisku, ko jih spremljamo iz doline, in dajejo pravljični vtis, se je v prvih dneh po sneženju zaradi nestabilne podlage bolje zadrževati na nižje ležečih predelih. Pred odhodom v gore v zimskih razmerah je ključno poznavanje osnovnih pravil obnašanja v času nevarnosti snežnih plazov, smiselno pa se je tudi vprašati, ali ni bolje cilja prestaviti na nižje ležeče predele, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije.
Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) priporočajo, da pred odhodom v gore pozimi preverite nevarnost snežnih plazov, ki je prisotna ves čas in povsod tam, kjer je sneg.
Informacije najdete na preverjenih spletnih portalih, za območje Slovenije sta to spletni portal agencije za okolje (Arso) in spletni portal CROSSRISK.
Na Arsu danes opozarjajo, da je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1.600 metrov znatna, 3. stopnje, kar v praksi pomeni precejšnja, zato odsvetujejo obisk gora, dokler se snežna odeja ne stabilizira.
"Izberite nižje ležeče predele"
Tudi strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi svetuje, da si glede na tendenco snežne odeje in njene preobrazbe izberete nižje ležeče predele ter se v celoti izognete območjem, kjer je znatna (3. stopnja) nevarnosti snežnih plazov.
"Neizkušenim posameznikom svetujem, da se izognejo tudi območjem z zmerno, 2. stopnjo nevarnosti snežnih plazov. Vsi, ki se boste odpravljali v gore, poskrbite, da boste imeli s sabo obvezno plazovni trojček, ne odpravljajte se v grape in na pobočja, kjer obstaja veliko tveganje za snežni plaz. Snežna odeja bo še nekaj dni po sneženju nestabilna. Ne izpostavljajte otrok nevarnostim," opozarja strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Ignorirajte neprimerna povabila
Opozarja tudi na neprimerna vabila v zasnežene gore v pomanjkljivih oblačilih, kot so kratke hlače ali celo kopalke, ki so se pojavila na družbenih omrežjih. To je zelo neodgovorno dejanje in velja za hudo obliko malomarnosti. V primeru nesreče bo organizator nosil težo posledic, poudarja Šerkezi.
Na Arsu opozarjajo, da se snežne in plazovne razmere do petka popoldne ne bodo kaj dosti spreminjale. "V petek popoldne bo severni veter že dovolj močan, da bo marsikje prenašal sneg. V soboto se bodo razmere hitro spreminjale. Severni veter bo na številnih mestih prenašal velike količine rahlega snega in ga odlagal na južna pobočja. Število nevarnih mest z napihanim snegom se bo izrazito povečalo. Veter bo prenašal sneg tudi v hribovjih predalpskega in dinarskega sveta. Snežne in vremenske razmere bodo zaradi mraza, vetra, slabe vidljivosti in nevarnosti snežnih plazov zelo zahtevne."
Poskrbite za opremo in se jo naučite uporabljati
Tudi ko se bodo razmere v gorah umirile in stabilizirate, ne pozabite na popolno zimsko opremo - plazovni trojček, cepin, dereze in čelado, pripomočke, ki jih je treba znati uporabljati, saj so v nasprotnem primeru lahko prej nevarni kot varni. Na PZS svetujejo, da se ne glede na izkušnje udeležite tečajev za varnejše obiskovanje zasneženih gora in plazovnih delavnic v organizaciji PZS ter posameznih planinskih društev, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije.
Pet dejavnikov, ki vplivajo na visoko stopnjo plazovne nevarnosti in so rdeči karton za planince
1. Nov sneg
Velika večina plazov se sproži v prvem dnevu ali dveh po sneženju. Nov sneg poveča nevarnost plazov, zato se takrat raje izogibamo gibanju po nevarnih pobočjih ali prilagodimo svojo namero in izbiramo manj zahtevne cilje.
2. Pred kratkim sproženi plazovi na podobnem terenu
Daleč najočitnejši znak za nevarnost so pred kratkim sproženi plazovi na podobnem ali okoliškem terenu, zato moramo posebno pozornost nameniti območjem s primerljivo usmerjenostjo, naklonom, nadmorsko višino idr.
3. Pokanje in hipno posedanje snežne odeje
Nakazani znaki nevarnosti so tudi, če med turo opazimo, da se okrog nas širijo razpoke, da se snežna odeja hipno poseda, včasih lahko ob tem tudi slišimo globoke poke "vuuum". Vse to so znaki, ki kažejo na veliko nevarnost, da lahko v okolici sprožimo kložast plaz. Razpoke se lahko širijo več sto metrov daleč in plaz sprožimo že, ko smo na položnejšem delu pod ali nad plazovitim pobočjem.
4. Zameti, klože in opasti
Veter je mojster za "gradnjo" kložastih plazov. Sneg se hitro odlaga v zavetrju in ustvarja različne pojave, po katerih lahko prepoznamo nevarnost.
5. Hitra otoplitev in dež
Dvig temperature, izrazito sončno obsevanje in dež omehčajo in oslabijo povezanost snežne odeje. Ob dnevni odjugi (segrevanje zaradi vpliva sonca) so popoldanske ure nevarnejše kot dopoldanske.
Nasveti za varnejšo pot v gore pozimi:
· Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami!
· Izbirajte poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu.
· Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan, na izlet, turo ali pohod se odpravite dovolj zgodaj.
· Preverite odprtost planinskih koč (večina visokogorskih in sredogorskih koč je zaprtih).
· Že več dni pred turo spremljajte vremenske razmere in napoved za območje, kamor se odpravljate.
· Upoštevajte podatke o snežnih razmerah – o višini in stanju snežne odeje ter o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov.
· Po obilnem sneženju ali otoplitvah še vsaj tri dni ne zahajajte v gore zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov.
· O svojih poteh in načrtih obvestite domače.
· V gore se podajajte primerno opremljeni, opremo se naučite uporabljati.
· Preverite delovanje plazovne žolne, zamenjajte baterije in jo dosledno uporabljajte.
· Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.
