Na kaj moramo pri sankanju biti pozorni

Žal sankanje in z njim povezane nevarnosti pogosto podcenjujemo in se ne zavedamo, koliko poškodb se pozimi zgodi prav pri sankanju. Po podatkih policije v letošnji sezoni ni poročil o poškodbah pri sankanju, so pa pred leti zabeležili smrtni primer nesreče pri sankanju.

Glavni razlogi za nesreče so nedvomno nespretna ali objestna vožnja, neprilagojena hitrost, sankanje po neprimernih površinah in hoja po progah za sankanje. Zato je tudi pri sankanju treba spoštovati zlatih 10 FIS pravil za varno smučanje in sankanje.

Zaščitna oprema

Čelada je kot obvezni del smučarske opreme že dobila svoje mesto v zavesti rekreativcev, pri sankanju pa nanjo še vedno pogosto pozabimo.

A zakon o varnosti na smučišču jasno določa, da morajo otroci, mlajši od 14 let, pri smučanju in sankanju obvezno nositi smučarsko čelado. Sicer pa je priporočljivo, da jo nosijo prav vsi smučarji in sankači.

Na progah, kjer se hitrost razvije tudi do nekaj deset kilometrov na uro, pa tudi čelade niso več dovolj dobra zaščita.

Ne smemo pozabiti niti na močne čevlje z debelimi podplati, s katerimi zaviramo, toplo obleko, rokavice in zaščitna očala. Kadar se odpravimo na nočno sankanje, si nadenimo tudi naglavno svetilko.

Biti moramo tudi fizično pripravljeni, predvsem za otroke je pomembno, da so razvili koordinacijo, moč, ravnotežje, gibljivost, vzdržljivost ...

Izbira sani

Izbira sani za varno sankanje je še kako pomembna. Ponudba na trgu je ogromna, od klasičnih lesenih sani, bob izpeljank do plastičnih lopat, kar našo odločitev dodatno otežuje.

Če boste sani izbirali za svoje otroke, je nabolj priporočljivo izbrati daljše lesene sani, da se boste lahko sankali skupaj z otrokom, dokler ne bo dovolj velik za samostojno upravljanje sani. Večina takšnih sani ima snemljivo ograjico na zadnji strani sedala. Pozorni moramo biti tudi na vrvico, ki mora biti dovolj močna za vlečenje otrok ali drugih potrnikov, prav tako preverimo, da sani nimajo ostrih robov. Pri sankanju z otrokom ne pozabimo varno namestiti njegove noge na sani.

Za bolj zahtevne sankače so na voljo tudi športne lesene sani, ki se od navadnih razlikujejo po tem, da so daljše, imajo nižje postavljen platnen sedež, imajo pa tudi bolj športno postavitev drsnih površin.

Pri plastičnih saneh in bobu se je treba prepričati, da je plastika dovolj kakovostna, da vzdrži nizke temperature in udarce, saj bi sicer ostri deli plastike lahko sankača močno poškodovali.

Najbolj nevarni so plastični krožniki, vreče in avtomobilske gume. S temi nadomestki pri sankanju razvijemo visoke hitrosti, krmiljenje pa je pri teh hitrostih nemogoče.

Izbira terena za sankanje

V Sloveniji obstaja kar nekaj ponudnikov organiziranega sankanja. Preden se za tovrstno sankanje odločimo, se dobro pozanimajmo, kako zahtevna je proga, ali je na nevarnih odsekih dobro zavarovana, kakšno zaščitno opremo sankačem ponuja organizator ... Večina organizatorjev ima za sankače sklenjeno zavarovanje, a se je vendarle bolje predhodno prepričati tudi glede tega.

Na smučiščih je sankanje dovoljeno samo na površinah, ki so temu namenjene in so tudi primerno zaščitene.

Ker je na sankališčih naenkrat več ljudi, obstaja nevarnost zaletavanja in trkov zaradi hitrosti ter prehitevanja. Za varno sankanje morajo sankači vzdrževati večjo razdaljo.

Gozdne poti in ceste so nevarne zaradi strmin, ovinkov in lesa in zato niso primerna izbira terena za sankanje.

Zunaj organiziranih površin je sankanje varno na predelih, kjer ni ovir, kot so drevesa, grmovje, skale, zgradbe in kjer se iztek sankališča ne konča na cesti.

Pazimo na svoje otroke

Pri sankanju z otroki bodimo še posebej previdni, saj sankanje ni igra na srečo, kjer šele na koncu proge ugotovimo, ali je sankanje zanje sploh primerno.

Otroci potencialnih nevarnosti ne morejo prepoznati in predvideti, zato je pomembno, da jih ne izgubimo iz našega vidnega polja in se – kar je še bolje – sankamo kar skupaj z njimi.