Četrtek, 23. 11. 2017, 20.00
7 let
Koliko stane in kako nastane kompakten sneg?
Koliko stane sneg? Cena ure zasneževanja med 500 in tisoč evri. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,70
Sneg že dolgo časa ni nekaj samoumevnega. Glede na skopo naravno odmerjanje snežnih padavin v zadnjih letih so smučišča vedno bolj odvisna od tehničnega zasneževanja. Kako nastane kompaktni ali tehnični sneg in koliko stane?
Umetno ali tehnično zasneževanje (ta izraz je smučarskim delavcem ljubši, saj poudarjajo, da pri zasneževanju ni nič umetnega) v teh dneh izvajajo na vseh največjih slovenskih smučiščih, tudi v Kranjski Gori, kjer bodo že jutri pognali žičniške naprave in se tako pridružili Kaninu in Voglu, oba, resda na naravni snežni podlagi, obratujeta že od martinovega, in Krvavcu, ki bo prav tako jutri odprl svoja vrata.
Za izdelavo kompaktnega snega mora biti izpolnjenih več pogojev: dovolj mrzla voda (pod štirimi stopinjami Celzija), mrzel zrak (pod minus tremi stopinjami, idealno je manj kot minus pet stopinj Celzija) in čim manj vlage v zraku. Pri tem je najpomembnejša vlažna temperatura, ta pomeni tako imenovano računsko temperaturo, ki govori o razmerju med vlago in temperaturo.
V Kranjski Gori, ki se ponaša z dvema zasneževalnima sistemoma, eden je na glavnem smučišču v Kranjski Gori, drugi pa v Podkorenu, oba sta zaradi nizke lege smučišča (800 m) izjemno pomembna, je trenutno 25 centimetrov snega. Ves je bil izdelan s snežno "artilerijo".
Kot nam je povedal tehnični vodja SKI centra Kranjska Gora Jani Pristavec, za zasnežitev večine smučišča potrebujejo okrog sto ur primernih temperatur (pod minus tremi stopinjami Celzija), obe Mojci (progi Velika in mala Mojca) pa zasnežijo približno v 20 urah. "Seveda ob predpostavki, da topovi (v Kranjski Gori jih je okrog 50, imajo pa še sto snežnih žiraf) delujejo s polno zmogljivostjo."
Kranjska gora ima dva zasneževalna sistema. Enega blizu mesta in drugega v Podkorenu. Imajo približno 50 snežnih topov in sto snežnih žiraf.
Razlaga za telebane
Pri tem je najbolj zanimivo morda za nekatere banalno vprašanje, a vendar: kako sploh nastane kompakten, po domače umeten sneg?
"Kot kombinacija vode in zraka. Med nastajanjem mešanice se v topu ustvarijo kristali, ki se izločajo skozi eno vrsto šob na snežnem topu. Nanje se potem vežejo kapljice vode, ki se izločajo skozi drugo vrsto šob in s tem povečujejo kristal. Bolj je hladno, več vode dodajamo, več je kristalov," nam je med enim od obiskov Kranjske Gore razložil Roman Slivnik, nekdanji direktor RTC Žičnice Kranjska Gora.
"Sneg ni nič drugega kot zmrznjena voda," je pojasnil Slivnik. Ponekod v tujini so menda poskušali tudi s posebnimi dodatki, a to je menda bolj larifari, kot se je izrazil.
Sneg je kombinacija vode in zraka.
Mrzla voda, hladen zrak in čim manj vlage
Za izdelavo tehničnega snega mora biti izpolnjenih cel kup pogojev.
Potrebujemo dovolj mrzlo vodo (pod štirimi stopinjami Celzija), mrzel zrak (pod minus tremi stopinjami, idealno je manj kot minus pet stopinj Celzija) in čim manj vlage v zraku. Pri tem je najpomembnejša vlažna temperatura, ta pomeni tako imenovano računsko temperaturo, ki govori o razmerju med vlago in temperaturo.
Voda je pretopla in preveč umazana
Kranjskogorčani vodo za nastanek tehničnega snega zajemajo iz struge bližnje reke Save in potoka Pišnica, medtem ko večina smučišč vodo za potrebe umetnega zasneževanja črpa iz bazena.
Največja težava pri zajemanju vode v Kranjski Gori, ki praznuje 70 let od postavitve prve žičnice (Preseka) je ta, da je voda umazana in topla, zato jo je treba s posebnim sistemom hlajenja najprej ohladiti na štiri stopinje Celzija ali manj in jo zaradi umazanije tudi filtrirati.
Vsi snežni topovi so računalniško vodeni, nad njimi pa bdijo v nadzorni sobi v bližini smučišča.
Nadzornik lahko kakovost snega določi kar prek računalnika. Nastavi lahko tudi tlak, smer pršenja, višino in gibanje topa.
Računalniško vodeni kanoni
Vsi snežni topovi so računalniško vodeni, nad njimi pa bedijo v nadzorni sobi v bližini smučišča.
Nadzornik lahko kar prek računalnika določi kakovost snega (ali naj bo sneg bolj suh, številka 1, ali moker, številka 9), nastavi tlak, smer pršenja, višino in gibanje topa.
Ker gre vedno veliko stvari lahko narobe, so tamkajšnji smučarski delavci (v izmenah, seveda) neprestano na preži. Raje so bolj zgodaj na terenu in tri ure gledajo v zrak, kot da bi zamudili pravi termin za izdelavo umetnega snega
Od 10 do 50 kubičnih metrov snega na uro
V slabših razmerah en snežni top "nastrelja" približno do 10 kubičnih metrov snega na uro, kar je razmeroma skromen izkupiček, medtem ko v boljših pogojih izdela tudi do 50 kubičnih metrov snega na uro ali celo več (v tem primeru se na topu aktivirajo dodatne šobe), kar pomeni, da je lahko izkupiček ob enakem vložku tudi petkrat večji.
Če bi narava Kranjski Gori zaporedoma naklonila tri ali štiri hladne noči s temperaturami pod minus sedem stopinj Celzija, bi lahko zasnežili večino smučišča.
Top ali avto višjega cenovnega razreda?
Zasneževanje pa seveda ni zastonj. Elektropodjetje si na njegov račun lahko pošteno mane roke. V Kranjski Gori samo za položnice za elektriko na sezono namenijo med 150 in 200 tisoč evrov, od tega levji delež, 150 tisoč evrov, zaradi zasneževanja. To stane med 500 in tisoč evri na uro.
Velik strošek je tudi snežno topništvo. Snežni top stane približno 40 tisočakov, proizvajalec – v Kranjski Gori sodelujejo s tirolskim podjetjem Technoalpin – pa njegovo ceno primerja s ceno avtomobila višjega cenovnega razreda. Tako imenovane žirafe so sicer cenejše, a jih zato za enak učinek potrebuješ precej več.
Zanimivo je, da žirafe izdelajo med 50 in 70 odstotkov manj snega in potrebujejo vsaj dve stopinji nižjo temperaturo kot snežni topovi, za nameček pa je njihovo prestavljanje cela muka," kot je pripomnil Pristavec. "Tega se zavedajo tudi proizvajalci, zato za en top dobiš tri žirafe," je še dejal.
Kranjska Gora se intenzivno pripravlja na začetek zimske sezone. Na mestnem trgu so že postavili alpsko vas,v petek, 24. novembra ob 18. uri bo v Podkorenu Ognjeni spektakel, ki ga bo pospremil prihod parkeljnov iz Avstrije, Italije in Slovenije, 2. 12. pa bo v cerkvi Marije Vnebovzete v središču Kranjske Gore tudi maša za sneg.
