Kdaj vključiti otroka v šport?

Potreba po gibanju otroka je prisotna že pred rojstvom

Gibanje je naravna potreba človeka, ki se začne pojavljati že pred rojstvom, in je ena od prvih oblik otrokovega komuniciranja z okolico. Kot pravi psihologinja dr. Tanja Kajtna, »s pomočjo gibalnega razvoja ocenjujemo tudi kognitivni razvoj, kar upoštevajo vse vplivne razvojne teorije«. Otroci se namreč najprej gibljejo »v sklopu svojega telesa«, prepoznavajo sami sebe in svoje telo, se z njim igrajo in zabavajo, spoznavajo, kaj vse lahko s svojim telesom počnejo, šele kasneje pa se počasi začnejo orientirati proti zunanjemu svetu.

Najpogostejše vključevanje v športne aktivnosti pri 2. ali 3. letih

Po mnenju avtorja Teorije kognitivnega razvoja Jeana Piageta se otroci proti zunanjemu svetu začnejo orientirati okrog četrtega meseca, ko se začnejo prvič ukvarjati s svojim okoljem. A kot opozarja Kajtna, » je povsem nesmiselno govoriti, da se že takrat otroke lahko začne vključevati v organizirano športno dejavnost«. Pri tem je namreč potrebno upoštevanje otrokovega socialnega razvoja, navezanosti na starše ter pomena varnosti in stabilnosti otrokovega okolja. »Če bi iskali starost, pri kateri lahko otroka vključimo v organizirano športno dejavnost, bi lahko govorili o približno enem letu starosti,« meni dr. Tanja Kajtna in dodaja, »da je zaradi otrokovega občutka varnosti in navezanosti na starše pomembno, da se pri tako majhnih otrocih v to vadbo čim bolj aktivno vključujejo tudi starši«. Tako danes ni nič nenavadnega, ko starši otroke v vadbo vključujejo že pred enim letom starosti. Takšen primer je program plavanja za dojenčke pred enim letom starosti, v okviru katerega uspešno izvajajo organizirano vadbo za otroke. Vendar pa je pri tej obliki vadbe mati ves čas z otrokom in spodbuja razvoj njegovega gibanja, ne da bi se otrok pri tem počutil ogroženega. Najpogostejše vključevanje otrok v organizirane športne vadbe je po mnenju dr. Kajtne pri dveh ali treh letih starosti, »saj je otrok takrat že nekoliko bolj samostojen, lažje razume navodila in jih zna hitreje izvesti«. Poleg tega pa takrat njegov govorni razvoj napreduje že do te mere, da z besedami izrazi svoje želje in ideje ter strinjanje oziroma nestrinjanje, kar lahko vodji vadbe močno olajša delo.

Športni vrtci v tujini in organizirana športna vadba V tujini se vse bolj zavedajo pomena gibalnega razvoja otroka že v predšolskem obdobju, zato je tam vse pogostejša praksa, da v vrtcih zaposlujejo športne pedagoge, pojavljajo pa se celo tako imenovani športni vrtci. V njih z raznovrstnimi oblikami gibanja ne spodbujajo le otrokovega gibalnega razvoja, ampak tudi njegov mentalni razvoj. »Na žalost je pri nas to nadstandardna oblika vzgoje, za katero morajo starši odšteti dodatna sredstva,« opozarja dr. Kajtna. Pri tem omenja tudi pomembnost vse pogostejših organiziranih športnih vadb predšolskih otrok, ki jih izvajajo številni klubi in društva. Vključevanje predšolskih otrok med 2. in 6. letom starosti v takšne vadbe po njenem mnenju »predstavlja obogatitev gibanja in razširitev gibalnih vzorcev, kar otroku kasneje koristi na številnih razvojnih ravneh«.