"Če si prehitro v cilju, potem je užitek krajši"

Pisalo se je leto 1999, ko je takrat 24-letni nadobudni študent fakultete za šport Urban Praprotnik pritekel na štart "ljubljanca", da bi pozdravil tekače, ki so se lotili najdaljše tekaške preizkušnje.

"Nobenega namena nisem imel teči, sem bil pa športno opremljen, saj sem do štarta pritekel. No, tam sem srečal kolegico, ki je potožila, da je pravkar dobila menstruacijo, in da če želim, lahko namesto nje odtečem mali maraton," se spominja idejni pobudnik in vodja tekaške skupine Urbani tekači. Hitro se je odločil za polmaratonsko akcijo, ki se je po srečanju s prijateljem nekje pri živalskem vrtu spremenila v maratonsko.

Hipne odločitve so najboljše

"Ko sem srečal prijatelja, ki je tekel maraton, sem se hitro odločil, da se mu pridružim. V prvem krogu sem mu še nekako sledil, potem pa ni več šlo. Zame je imel prehiter tempo, a sem vseeno uspešno pritekel do cilja," se svojega prvega ljubljanskega maratona v pravem pomenu besede spominja Praprotnik.

Leto zatem je na isti dan, kot so v Ljubljani tekli ljubljanski maraton, malega pretekel v Oxfordu. "Lahko bi rekel, da sem se šel ljubljanski maraton v Oxfordu," se spominja Praprotnik, ki te dni pospešeno pripravlja knjigo o teku, ki jo bo sestavljala kopica tekaških zgodb. Imela bo preprost naslov Tako enostavno koristen, izšla pa naj bi nekaj dni pred Volkswagen 20. Ljubljanskim maratonom.

Praprotnik je od leta 1999 pretekel veliko maratonov, kar nekaj tudi zunaj slovenskih meja, ljubljanskega načrtuje tudi letos. Kot poudarja, ne namerava loviti časovnih rekordov, saj pravi, da "če si prehitro v cilju, potem je tudi užitek krajši".