Žan Košir želi zbirko dopolniti čez štiri leta

Če smo v petek ob kislem obrazu Tine Maze po slalomskem osmem mestu zapisali, da bo po tem, ko bo prespala zadnjo tekmo, začela ceniti celotno olimpijsko zgodbo, lahko podobno trdimo tudi za Žana Koširja. Tržičan se namreč po osvojeni srebrni kolajni v paralelnem slalomu ni mogel pripraviti do iskrenega veselja. Kot pravi športnik, ki stremi k zmagam, se je pač spraševal, kaj bi moral storiti, da bi po J. J. Andersenu v osmini finala, Nevinu Galmariniju v četrtfinalu in Aaronu Marchu v polfinalu nato v velikem finalu padel še ameriški Rus Vic Wild.

"V finalu sta se mi pripetili dve napaki, po ena v vsaki vožnji. Ne želim iskati izgovorov, a nekaj težav sem imel tudi z vezjo," je po svoji drugi kolajni v Sočiju – sredi tedna je namreč v paralelnem veleslalomu osvojil bron – dejal 29-letni Žan Košir. "Vseeno si nimam kaj očitati. Že pred dnevi sem dejal, da se na moji športni poti vse dogaja zelo postopoma. Tudi ta srebrna kolajna je stopnička višje. Kot kaže, nisem mogel po bližnjici do zlate kolajne. Počakati bom moral do Pjongčanga. Na naslednjih igrah bom res štel že 33 let, a nemara je prav to lepa motivacija za vztrajanje. Vedno težje je iskati motivacijo. Ni samoumevno," razmišlja – po Mazejevi in Petru Prevcu – še tretji Slovenec s kar dvema kolajnama na ZOI 2014.

V finalu napad na vse ali nič

Košir je sicer dobro pripravljenost in ustrezno dnevno razpoloženost pokazal že v jutranjih kvalifikacijah, v izločilnih bojih pa nato navduševal s stabilnostjo in odličnim občutkom za nadzor. Bil je zelo prepričljiv, tako da je tekmece silil v večjo mero tveganja in posledične napake. Svojo kožo je drago prodal tud proti Wildu, sicer najboljšemu že v paralelnem veleslalomu. V prvi finalni vožnji je na hitrejši modri progi storil večjo napako v srednjem delu, tako da je zaostal za dvanajst stotink. Na občutno bolj načeti rdeči progi mu nato Američana v ruskem dresu kljub dobrim zavojem ni uspelo ujeti.

"Tvegal sem. Napadel sem na vse ali nič. Tudi za ceno odstopa po dveh zavojih. Tako se pač tekmuje na olimpijskih igrah. Zadovoljen sem predvsem z nastopom na rdeči progi, kjer sem dobro premagoval zavoje z luknjami ob vratih. Žal se mi je nato pripetil zasuk telesa, tako da sem izgubil nekaj hitrosti," je dogodke povzel slovenski deskarski samotar in dodal, da dobremu znancu Wildu privošči naslov prvaka: "Če sem že moral izgubiti, sem vesel, da me je ugnal on in ne kakšen meni neprijeten tekmec. Vem tudi, kakšno težko pot je prehodil v življenju. Dokazuje, da ljudje, ki jih je življenje teplo, lažje nastopajo v težkih okoliščinah. Tudi zase lahko rečem, da sem imel na svoji poti kar nekaj težav, zato sem se zlahka spoprijel s to olimpijsko tekmo."

Sam v boju z največjimi

Čeprav bo potreboval kakšen dan, da se povsem umiri in začuti pomembnost svojega olimpijskega dosežka, pa slovenski junak predzadnjega dne iger ne skriva, da se mu je ob zadnjem nastopu od srca odvalil velik kamen. Zdaj si želi predvsem počitka in poti domov. "V domovini mi bo verjetno vse 'padlo dol'. Letos sem namreč ogromno vložil v svojo tekmovalno sezono. Resno se sprašujem, ali bi lahko storil še več. Ne vem, ali se ljudje zavedajo, da treniram povsem sam. Doma imam podporo, a ko hodim naokrog, sem pogosto sam. Nalagam si veliko dela. No, na koncu pa se sam borim z največjimi," je dejal Košir.