Šetina: Spoštljivo, a brez strahu

Prizorišče, ki je na zimskih olimpijskih igrah 2010 dvignilo daleč največ prahu, je brez kančka dvoma steza za bob, sankanje in skeleton. Smrtonosna steza. Vsaj tako ji mnogi pravijo po tragediji, ki se je zgodila na enem izmed treningom sankačev, ko je po brutalnem izletu s proge ugasnilo življenje mladega gruzinskega olimpijca Nodarja Kumaritašvilija. Slovenski sankač Domen Pociecha, ki je imel na treningih prav tako nemalo težav z zahtevno stezo, je že sklenil svoje nastope (27. mesto med 38 nastopajočimi), kmalu pa se bo z ledenim kanalom soočil še Anže Šetina v skletonu. Kranjčan je v Vancouver prispel med prvimi, saj si je zagotovil nekaj spustov za trening, po katerih je spoznal, da ga čaka v debiju na največjem športnem tekmovanje zahtevna naloga. ''Proga je izjemno hitra, poleg tega pa vključuje tudi zelo zahtevne zavoje. Večinoma imajo proge eno ali dve zanki, tukaj pa je težkih kar polovica zavojev,'' pravi 23-letni lovec na hitrost, ki pogosto vadi na progi v Innsbrucku. Slednja ima na lestvici zahtevnosti do 5 oceno 1, za Whistler pa pravi, da bi bila še 5 odločno premalo.

Sankaška tragedija se ga je dotaknila, a vseeno priznava, da na tekmi strahu ne bo čutil. ''Hlače so se zatresle vsem. Brez izjeme. A zavedam se, da ge za drugo športno panogo. Morda je to le tolažba v moji glavi, a tega se skušam držati,'' pravi Šetina, ki ima po ocenah strokovnjakov večji nadzor nad sanmi kot pa sankači, katerih težišče je povsem na zadnjem delu. Vseeno pa hitrosti krepko čez 130 km/h za drveče tekmovalce vendarle niso mačji kašelj. ''Progo spoštujem, a brez strahu, '' pravi mladi Kranjčan, ki bo kot prvi Slovenec nastopil na olimpijski tekmi v skeletonu. ''Vesel sem, da sem dobil priložnost. Zadovoljen sem tudi, da sem našel šport, ki mi ustreza. Samo dejstvo, da prebijam led, pa se me ni pretirano dotaknilo,'' pravi Anže, ki bo po uradnih treningih s tekmovanji začel v četrtek.