Nedelja, 16. 2. 2014, 16.47
2 leti, 9 mesecev
''Peter Prevc ni pionir skokov v Selški dolini''
Možakar je spregovoril o Perovih začetkih na 25-metrski skakalnici v Dolenji vasi, o njegovem izjemnem talentu, ki ga je fant kazal že v svojih rosnih letih, in o žlahtni tradiciji skokov v Selški dolini. S ponosom nam je razkril, da ima Dolenja vas kar dve Bloudkovi skakalnici, da temperametni člani navijaškega kluba ne zamudijo prav nobene Prevčeve tekme, da ga goreče spremljajo tudi na poti okoli sveta in da se je po njegovih uspehih še povečalo zanimanje pri otrocih, ki želijo iti po prvakovih stopinjah ter nekoč tudi sami postati junaki skakalnega športa.
Kako dolgo že navijate za Petra, kako dolgo ga že poznate? Za Petra navijamo že, odkar se je začel ukvarjati s skoki. Odkar je šel prvič na tisto ta pravo tekmo, držimo pesti zanj. Ne vem natanko, koliko je bil takrat star. Mislim, da okoli 15, 16 let. Bili smo že v Kranju, ko je skakal za državni pokal, ko je bil še pri mladincih.
Ste že takrat začutili, da je fant rojen za velike stvari, da se v njem skriva potencial, je že takrat izstopal iz povprečja? Videlo se je, da bo nekaj iz njega, ko je začel skakati tukaj, na naši vaški skakalnici. Takrat je kot najmlajši preskakoval veliko starejše skakalce. Pri njem se je talent pokazal že zelo zgodaj. Zdaj pa ga unovčuje stoodstotno.
Kakšne daljave je bilo mogoče dosegati na tej vaški skakalnici? Na tej vaški skakalnici je K-točka 25 metrov. Fantje so skakali tudi dlje, ampak Peter je bil takrat še tako majhen, da te daljave ni dosegel. Ko pa je začel resno trenirati, ni smel več skakati z alpskimi smučmi na tej skakalnici. Ne vem, kateri je njegov najdaljši skok tukaj, ampak svoj letnik in veliko starejše fante je preskakoval kot za šalo. Ko se je vpisal v skakalni klub Triglav, sem ni več hodil na tekmovanja. Tukaj je rekordna daljava 28 metrov, a kot sem že povedal, ni v Petrovi lasti.
Vaš klub navijačev Petra Prevca ima veliko razlogov, da v teh dnevih diha s polnimi pljuči … Pravzaprav nismo klub navijačev, ampak smo športno društvo Dolenja vas, a to je eno in isto. Najbolj strastnih nas je okoli 40, sicer pa vsa vas diha s Perotom, vsa občina in Selška dolina tudi. Ker ima večina glavnih akterjev že družine, se ponavadi zbiramo po naših domovih in navijamo za Petra. Seveda nam z bučno podporo pomagajo tudi naši otroci. Prevca spremljamo tudi na njegovi poti okoli sveta. Lani smo bili v Predazzu na ekipni tekmi, letos smo se udeležili novoletne turneje. Bili smo na prvi tekmi v Oberstdorfu, nato pa še v Bischofshofnu. Planice nisem izpustil že od svojega 10. leta. To pa je tako ali tako praznik skokov.
Je bil v Dolenji vasi sploh kakšen interes za skoke, ko Petra še ni bilo nikjer? Tukaj sta dve Bloudkovi skakalnici. Ena je v Dolenji vasi, ena pa je iz vasi. Obe je skonstruiral legendarni inženir. Zato sta bili zgrajeni po strokovnih merilih. Tradicija skokov je bila v tej dolini zmeraj navzoča. Pero je to samo še nadgradil. Zdaj imamo iz naše vasi takšnega vrhunskega športnika, zato je navdušenje še večje. Po teh skakalnicah so že skakali naši starši, po teh kucljih, povsod, kjer se je bilo mogoče skakati.
Ste bili tudi sam skakalec? Da, tudi sam sem skakal na tej skakalnici v Dolenji vasi. Nisem bil ravno v vrhu, bil sem povprečen. Bil sem bolj statist, za vrhunska mesta se nisem nikoli bojeval. Moj najdaljši skok je bil 23 metrov, kar pa tudi ni slabo. Na tej skakalnici smo zmeraj skakali z alpskimi smučmi, saj ima takšne vsak doma. Skakalnih smuči nima skoraj nihče. Imeli so jih samo tisti, ki so se kot na primer Pero vpisali v skakalni klub. Za te alpske smuči je prilagojeno tudi zaletišče skakalnice v Dolenji vasi. Njen naklon pa je po vseh parametrih, ki jih zahtevajo skakalne smuči.
Se je zdaj, ko je Pero v vrhu skakalnega športa, zanimanje pri otrocih povečalo? Seveda je zanimanje večje. Kot društvo se tudi trudimo, da poskušamo vsako leto organizirati vsaj eno tekmo. Prav na dan Petrovega nastopa na veliki skakalnici v Sočiju smo poskušali izpeljati tekmo na skakalnici v Dolenji vasi, vendar so nam neugodne vremenske razmere to preprečile. Vedno ko pade sneg, je na skakalnici že podmladek, ki tepta sneg. Mladi želijo iti po stopinjah Petra Prevca.
Po lanskem svetovnem prvenstvu v Predazzu ste Petru v Dolenji vasi priredili nepozaben sprejem. Kakšni so načrti za dan, ko se bo vaš sovaščan vrnil iz Sočija, z olimpijskih iger? V Dolenji vasi je bila posebna evforija že po Petrovi srebrni medalji na mali skakalnici, po bronasti na veliki je še večja. To je za nas zgodovinski uspeh na olimpijskih igrah. In ne samo za nas, za vso Slovenijo. V ponedeljek, ko bo moštvena tekma, bomo tukaj v šotoru v Dolenji vasi spet navijali za Petra in za vse naše skakalce. V četrtek pa bo na sprejemu za Petra popolni odklop. Sicer pa bi sprejem tako ali tako priredili po koncu sezone, saj nas nenehno razvaja s svojimi uspehi in verjamem, da nas bo še naprej v svetovnem pokalu. Marca Petra čaka še svetovno prvenstvo v poletih v Harrachovu, tam bomo tudi mi. In seveda na koncu sezone, na finalu v Planici.