Golica tudi na olimpijski smukaški veselici

Moški smuk na olimpijskih igrah že po tradiciji velja za kraljevo disciplino, primerljivo s položajem teka na 100 metrov na velikih atletskih tekmovanjih. Rusi resda, vsaj v navijaškem in tekmovalnem smislu, niso prav smučarski narod, zato je bila tudi kraljevska priponka nekoliko manj izrazita. Zanjo so na mogočnih tribunah, ki še zdaleč niso bile povsem polne, poskrbele manjše navijaške skupine iz različnih držav. Najglasnejši so bili Švicarji in Norvežani, najbolj razposajeni pa seveda Avstrijci, saj se je njihov 23-letni junak Matthias Mayer okitil z naslovom olimpijskega prvaka. Ob tem si je skupinica njegovih navijačev, opremljenih z glasbili, dala duška z venčkom alpskih poskočnic, med katerimi je bila tudi Avsenikova Golica.

Zgodba o jabolku in drevesu

"Pred tekmo mi je Bode Miller, ki je veljal za enega od favoritov, dejal, da je zelo živčen. Jaz pa sem se osredotočal predvsem na svojo vožnjo. Ta priprava je bila ključna. Priznam, da sem že zjutraj slutil, da lahko posežem visoko. Bil sem dobre volje. To je moj dan! Neverjetno … Nisem si predstavljal, da lahko že tako mlad posežem na sam olimpijski vrh," je bil po daleč največjem uspehu v karieri zadovoljen Mayer, ki je sicer dobre predstave kazal že na treningih.

Ne gre prezreti dejstva, da 23-letni Avstrijec v svoji karieri še ni slavil zmage v svetovnem pokalu. Dvakrat je bil drugi, obakrat v superveleslalomu. Zdaj je udaril v pravem trenutku in Avstriji, kjer še posebej cenijo smukaške dosežke, prinesel tako želeno kolajno, ki je tudi lep obliž za nekoliko slabšo smukaško sezono. Obenem je prvi smučarski junak ZOI 2014 nadaljeval tudi družinsko tradicijo. Njegov oče, Helmut Mayer, je bil namreč prav tako odličen smučar. Med drugim je bil na olimpijskih igrah 1988 drugi v superveleslalomu.

Hladen tuš za glavna aduta

Tekmo so sicer zaznamovale izjemno majhne razlike. Christof Innerhofer, ki se je iskreno veselil srebra, je za šest let mlajšim tekmecem zaostal za natančno šest stotink, Norvežan Kjetil Jansrud na tretjem mestu pa je bil še štiri stotinke počasnejši. S tem je ob odličje spravil svojega rojaka Aksla Lunda Svindala. Prvi smukač svetovnega pokala se je moral sprijazniti s pregovorno nehvaležnim četrtim mestom. Po tekmi je dejal, da iger še ni konec.

Bolj poklapan je bil videti Bode Miller, ki je blestel na treningih in je bil trdno odločen napasti zlato. A tokrat je tvegal preveč. Po hitrem začetku je večkrat skušal drzno skrajševati svojo smučarsko linijo, pri čemer se je dvakrat zelo uštel in zavoj končal globoko pod idealno smučino. To ga je na koncu pahnilo na osmo mesto z zaostankom dobrih petih desetnik.

Mariborski dvoboj

Kaj pa Slovenci? Po poškodbi prvega aduta Roka Perka je slovenske barve branil le debitant Klemen Kosi. Poguma in odločnosti mu ne gre očitati, a je v ključnih delih plačeval davek neizkušenosti. Vseeno je bil na koncu deloma zadovoljen s 24. mestom in zaostankom dveh sekund in 75 stotink. "Led je prebit. Vožnja je bila skladna s pričakovanji. Na progi sem od sebe dal vse, kar je v moji moči. Verjamem, da so tekmeci počeli enako. Večjih napak nisem delal, zato moram biti zadovoljen," je dejal Kosi.

Kljub zadovoljstvu pa mariborski novinec v olimpijski druščini ni bil najboljši Slovenec. Za pičli dve stotinki sekunde ga je namreč ugnal Alek Glebov, Mariborčan, ki brani ruske barve. "Vem, da nisem pokazal vsega, kar znam. Si pa prav veliko ne očitam," je po zmagi v mariborskem dvoboju z rameni skomignil Glebov.