Torek, 27. 7. 2021, 14.16
2 leti, 9 mesecev
PO NOVI SLOVENSKI KOLAJNI
Marjan Fabjan: Nihče mi ne bo ukazoval
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,51
5
Olimpijski utrinek dneva: zlata Clarisse Agbegnenou in srebrna Tina Trstenjak po olimpijskem finalu
Nova olimpijska prvakinja v judu v kategoriji do 63 kilogramov Clarisse Agbegnenou bo v kratkem v Celju obiskala slovensko tekmico Tino Trstenjak, ta je zlatu iz Ria zdaj dodala še srebro iz Tokia. V kakšni vlogi pa bo gostjo takrat pozdravil trener Marjan Fabjan, ki je podaljšal niz osvajanja kolajn na OI, še ni znano. "Zdaj potrebujem mir," pravi alfa in omega slovenskega juda.
"Allez Les Bleus," se glasi znani francoski navijaški vzklik, ki v prevodu spodbuja modre. Zato v finalnem boju ženskega juda do 63 kg, v katerem sta se, enako kot že pred petimi leti v Riu, pomerili Tina Trstenjak in Clarisse Agbegnenou, ni bil ustrezen. Francozinji je namreč pripadel beli judogi, v modri opravi pa se je predstavila Slovenka. Epilog je bil tokrat drugačen kot v Braziliji. Francozinja je namreč upravičila vlogo velike favoritinje ter po petih naslovih svetovne prvakinje in treh zaporednih evropskih zlatih prvič postala še olimpijska prvakinja.
Da povsem zasluženo, je po tekmi priznala tudi Trstenjakova, še pred tem pa se je s tekmico in prijateljico v eni osebi znašla v tesnem objemu. "Če bi izbirala tekmico v finalu, bi izbrala njo. Na tatamiju sva tekmici, sicer pa prijateljici. Najini dvoboji so vedno spektakularni. Vselej prikaževa dober judo. Skupaj piševa zgodovino v kategoriji do 63 kilogramov. Zanimivo je, da številne tekmovalke ne vedo, kako se boriti z njo. Jaz vem. Moj slog ji ne ustreza. Zato sem stavila nanj. Ni se povsem izšlo. V Riu je bila Clarisse prepričana o zanesljivi zmagi, v Tokiu je bila bolj previdna. Stalno je opozarjala name," pravi Trstenjakova.
Odličen medsebojni odnos je potrdila tudi nova olimpijska prvakinja. "Tina je po eni strani odlična tekmovalka, po drugi strani pa prijetna oseba. Obljubila sem ji, da jo v kratkem obiščem v Sloveniji. Nisem še bila tam, pa sem o tej državi slišala toliko lepega," pravi Clarisse, ki je pravzaprav vse od poraza v Riu de Janeiru na nezaustavljivem pohodu. Nadaljeval se je tudi v Tokiu. Kakšna bo pot do Pariza, še ne ve. O nadaljnjih korakih pa smo povprašali tudi novo podprvakinjo. "Joj, še Tokia ni konec, tako da ne morem gledati naprej," je odvrnila Tina, ki je v dopoldanskem delu nastopala s hudimi bolečinami v hrbtu, a je vseeno v nizu premagovala tekmice.
S finalnim porazom se zanjo ni končal le dolg dan, temveč najdaljše medolimpijsko obdobje. "Zaradi zlata iz Ria v Tokiu nisem čutila dodatnega pritiska. Je pa za menoj težko obdobje. Dolgih pet let. Še posebej zadnja tri leta so bila še posebej zahtevna. Toda nekako se je vse poklopilo. Imam kolajno, čeprav je srebrna. Ponosna sem na to. Olimpijske igre so specifično tekmovanje. Iz borbe v borbo sem bila boljša. Le drobna napaka se mi je pripetila v finalu," dodaja najboljša slovenska judoistka, ki je bila ob koncu dolgega dneva v 57 let stari dvorani Nippon Budokan povsem drugačna kot pred dnevi. Sproščena, nasmejana, odzivna. Kot bi nekdo izklopil stikalo za tekmovalno osredotočenost.
Marjan Fabjan: Nihče mi ne bo ukazoval
Podobno velja za trenerja Marjana Fabjana, očeta vseh slovenskih olimpijskih kolajn v judu. V vitrini jih zdaj visi že šest s petih olimpijskih iger.
Če želi slovenski novinar na olimpijskih igrah spremljati osvojitev slovenske kolajne, mora v dvorano za judo. Od Aten naprej. Verjetno vas marsikdo povpraša o receptu.
Že 21 let sem na tej poti. Trenutno sem zadovoljen in utrujen. Dovolj imam teh zaprtih prostorov, težav s prehrano in pritiska, ki sem si ga nalagal. Čakal sem na današnji dan. Prišel sem po zlato kolajno. Dobro, tudi s srebrom bomo zadovoljni.
Kako komentirate to tesno vez med Tino in Clarisse Agbegnenou?
Gre za dve vrhunski tekmovalki. Prav je, da se družita in izmenjujeta informacije. Ne le o športu, temveč širše. Da, imata kolajne, a treba se je pripraviti na življenje.
Kaj pa nadaljevanje vaše olimpijske pravljice?Prav nič ne bom napovedoval. A če se mi ne bo ljubilo, bom dvignil roke. Nihče mi ne bo ukazoval. Nihče me ne bo prepričeval. Če se bom odločil, da imam dovolj, bom odšel. Trenutno ne vem, kako in kaj. Vsekakor pa ne bom dajal obljub.
Pa je v Sloveniji dovolj "materiala" za nadaljevanje?
Ne gre le za vprašanje tekmovalcev. To je tudi vprašanje mojega časa. Jaz se moram naprej stalno ukvarjati s svojimi učenci in reševati njihove težave.
Zdaj verjetno ni dober čas za sprejemanje odločitev. Mar ne?
Res je. Moram domov. Potrebujem čas v naravi. Vesel pa sem, da ima Tina kolajno. Ni zlata, smo pa v deželi vzhajajočega sonca.
5