Torek, 25. 5. 2021, 4.00
2 leti, 9 mesecev
Intervju s slovensko veleposlanico na Japonskem dr. Ano Polak Petrič
Si Japonci res ne želijo olimpijskih iger? Odgovori iz prve roke.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,66
1
"Navdušenje in želja po organizaciji olimpijskih iger sta v zadnjih mesecih splahnela. Razlog je strah med prebivalstvom, ki se boji širjenja okužbe z novim koronavirusom," pravi slovenska veleposlanica na Japonskem dr. Ana Polak Petrič.
Do odprtja poletnih olimpijskih iger v Tokiu nas loči natanko 60 dni. Ankete vztrajno kažejo na to, da so Japonci izvedbi iger iz zdravstvenih razlogov zelo nenaklonjeni. Zakaj, ko pa je število okužb in žrtev, povezanih z novim koronavirusnim obolenjem, precej nižje kot v Evropi, kjer se stanje počasi, a vztrajno vrača proti ustaljenim tirnicam? O stanju v Deželi vzhajajočega sonca in vzdušju pred olimpijskimi igrami smo se pogovarjali s slovensko veleposlanico na Japonskem dr. Ano Polak Petrič.
Do odprtja poletnih olimpijskih iger v Tokiu nas ločita še dva meseca. Občutek, ki ga dobivamo ob spremljanju tujih medijev, je, da si Japonci ne želijo izvedbe iger, da jih želijo prestaviti ali odpovedati. Ankete kažejo, da igram ni naklonjeno med 60 in 80 odstotkov Japoncev. Kakšno je na Japonskem vzdušje glede bližajočih se olimpijskih iger?
Mislim, da sta navdušenje in želja po organizaciji olimpijskih iger v zadnjih mesecih splahnela. Razlog je strah med prebivalstvom, ki se boji širjenja okužbe. Na Japonskem epidemijo jemljejo zelo resno in ljudi je zelo strah virusa. Bojijo se, da bi zmanjkalo bolniških postelj in zdravstvene oskrbe tako za covidne bolnike kot tudi za preostale.
Ana Polak Petrič v družbi vodje slovenske olimpijske odprave Miroslavom Cerarjem v Fukušimi, kjer je olimpijska bakla začela svojo pot.
Ne bi rekla, da družba ni naklonjena igram kot takim, je pa očitno nenaklonjena izvedbi večjega mednarodnega dogodka, ki lahko potencialno pomeni povečano možnost širjenja okužb v državi.
Te igre bodo povsem drugačne, kot so si jih Japonci in Mednarodni olimpijski komite zamišljali pred leti ter kot so si jih predstavljali udeleženci. S tem bo treba živeti.
Ne bo druženja, veliko manj bo slavja in vse skupaj bo potekalo v vzdušju, ki ga nismo vajeni. Žal je to izraz tega časa, v katerem živimo, in če želimo, da so igre varne ter uspešne, se bomo temu morali prilagoditi.
Ali obstaja tudi druga stran zgodbe, ki argumentirano razloži, da bodo vsi olimpijci pred prihodom na Japonsko testirani, da bo večina tudi cepljena, medtem ko tujih obiskovalcev oz. navijačev tako ali tako ne bo in zato s prihodom tujcev v državo vendarle ne bi prišlo do tako visokega tveganja? V Evropi večinoma slišimo zgolj tabor nasprotnikov, ali torej obstaja tudi druga stran?
Seveda obstaja. Je pa tako, kot smo priča tudi v Evropi, da se vedno slišijo le tisti, najbolj glasni, in v tem trenutku so na Japonskem najbolj glasni in vidni tisti, ki zbirajo peticije proti izvedbi olimpijskih iger in pozivajo vlado, naj igre prekliče.
Medtem pa se na drugi strani premalo sliši glas japonske vlade in organizatorja iger, ki se trudita, da bi igre potekale varno in da bi se spoštovali vsi predvideni ukrepi.
Vsi si želimo zaščititi japonsko prebivalstvo in tudi športnike ter delegacije drugih držav.
"Premalo se sliši glas japonske vlade in organizatorja iger, ki se trudita, da bi igre potekale varno in da bi se spoštovali vsi predvideni ukrepi."
Naj ob tem omenim zanimiv dogodek. Eden glavnih japonskih politikov vladajoče stranke v japonskem senatu mi je izročil pismo, naslovljeno na visoke predstavnike Slovenije, v katerem je pozval našo državo in naše športnike, naj pridejo na Japonsko in se udeležijo iger. V pismu jim je tudi sporočil, da so na Japonskem dobrodošli in da bodo storili vse za njihovo dobro počutje.
Japonci so izredno gostoljuben narod, zelo so prijateljski in radi gostijo tujce. Prepričana sem, da če bi bile igre v normalnih časih, bi bile tribune nabito polne, navijali pa bi za vse enako. Japonci so res zelo odprti in velikodušni.
Žal mi je, da športniki ne bodo mogli doživeti prave Japonske in da se bodo morda celo počutili nezaželeno in utesnjeno, saj ne bodo mogli povsod, kamor bi si želeli, in tudi se ne bodo mogli srečati s tistimi, s katerimi bi si želeli. Naj to vzamejo z razumevanjem, saj gre za okolje, ki je do zdravja ljudi zelo skrbno.
Dotakniva se še zdravstvene situacije na Japonskem, kjer je presenetljivo nizka stopnja precepljenosti. Nižja od štirih odstotkov, ko govorimo o splošni populaciji. Kje je glavna težava? Menda so zelo pozno začeli naročati cepivo in ga bo zato dovolj šele v prvi polovici prihodnjega leta.
Lansko jesen, ko je bila situacija glede novega koronavirusa na Japonskem zelo ugodna oz. precej boljša kot v drugih delih sveta, se je zdelo, kot da Japonska ne bo tako hitro in tako nujno potrebovala cepiva.
Se je pa seveda s poslabšanjem in povečevanjem števila okužb po novem letu tudi tukaj pokazala potreba po hitrejšem cepljenju, zato je med prebivalstvom vedno več nestrpnosti, kdaj se bo to cepljenje razširilo.
Do zdaj je Japonska v postopku intenziviranja teh naporov. V tem trenutku cepijo starejše od 65 let, in glede na to, da ima Japonska eno najstarejših populacij na svetu, je teh ljudi res veliko.
Predvidevajo, da bo to cepljenje trajalo do poletja, nato pa bodo na vrsto prišle tudi druge skupine. Zdravstveno osebje pa je že cepljeno v zadostni meri.
Glede vrste cepiva je na Japonskem za zdaj v uporabi samo cepivo Pfizer-BioNTech, medtem ko sta cepivi Moderne in AstraZenece ravno te dni dobili zeleno luč za uporabo tudi na Japonskem.
Na Japonskem je za zdaj v uporabi samo cepivo Pfizer-BioNTech, medtem ko sta cepivi Moderne in AstraZenece ravno te dni dobili zeleno luč za uporabo tudi na Japonskem.
Na Japonskem razmišljajo tudi o lastni proizvodnji cepiva. Kako daleč so s temi prizadevanji?
Da, razmišljajo o tem, da bi na Japonskem proizvajali cepivo AstraZenece, pa tudi o tem, da bi razvijali lastno cepivo, a zadeve še niso tako daleč.
V tujih medijih je veliko poročanj o tem, da bolnišnice v Osaki, tretjem največjem mestu na Japonskem, in še ponekod drugje pokajo po šivih, po drugi strani pa je znano, da je Japonska država z največjim številom bolniških postelj glede na število prebivalcev in da je težava v tem, da covidne bolnike sprejemajo samo v javnih bolnišnicah, v zasebnih pa ne. Glede na podatke agencije AP javne bolnišnice predstavljajo le petino vseh japonskih bolnišnic od skupno osem tisoč, za covidne bolnike pa je po podatkih ministrstva za zdravje rezerviranih le pet odstotkov bolniških postelj od skupno 1,5 milijona. Kako si to razlagate?
O tem se poroča tudi v japonskih medijih. Glede na slovenske razmere, je težko razumeti, da bi bolnice lahko zavrnile zdravljenje ljudi. A je treba poudariti, da so doslej na Japonskem ustrezno zdravstveno poskrbeli za vse bolnike in okužene ter da se upravičeno bojijo situacije, ko bi se takšna oskrba poslabšala.
Oblasti opozarjajo na zasedenost bolniških kapacitet in prebivalstvo, to moram reči, odgovorno reagira – bojijo se, da zadeve uidejo nadzoru.
Kljub razglasitvi izrednih razmer in omenjenim poročilom pa je treba številke razumeti v kontekstu – te so, glede na število okužb, smrtnost in bolniško zasedenost, veliko nižje kot drugod po svetu. In zato lahko rečem, glede na primerjavo z drugimi državami, da je Japonska še vedno ena najbolj uspešnih držav v boj proti novemu koronavirusu.
Kako je s cepljenjem japonskih športnikov, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah? Zasledila sem, da javno mnenje ni naklonjeno temu, da bi jih postavili na prednostni seznam.
Na Japonskem je prioritetni seznam cepljenja zelo jasen. Najprej je na vrsti zdravstveno osebje, ki je v stiku z bolniki in okuženimi, sledi starejša populacija.
Preostali prioritetni seznami so nezaželeni, saj sta ti dve skupini, in glede tega je dosežena visoka stopnja konsenza, najbolj ogroženi, zato je treba zanju poskrbeti najprej.
Kaj pa bo s cepljenjem športnikov, v tem trenutku še ni jasno.
Gledalci na turnirju sumo borcev v Tokiu. 21. 5. 2021.
Državo je zajel četrti val epidemije, kar je pripeljalo do podaljšanja razglasitve izrednih razmer do konca maja. Kako se to kaže v praksi? Kaj je dovoljeno in kaj ni?
V nekaterih delih Japonske, in ta seznam se veča, so razglasili izredne razmere. Vlada državljane poziva, naj se izogibajo nenujnim opravkom in potovanjem ter spodbuja k delu od doma, kjer je to možno.
Glede lokalov in restavracij pa so ti odprti le do 20. ure, medtem ko so trgovski centri in večje prodajalne zaprti.
V času izrednih razmer so lokali in restavracije odprti "samo" do 20. ure.
Na športnih in družabnih dogodkih so gledalci dovoljeni, a jih je lahko največ pet tisoč oz. polovica, če so na prizorišču sedeži.
Nekaj omejitev je, še zdaleč pa se ne morejo primerjati s popolnim zaprtjem, kot smo mu bili lani priča v Evropi ali v ZDA.
Šole so odprte?
Šole so odprte, a pri nekaterih del programa poteka virtualno, enako velja za univerze.
Glede mask pa menim, da smo se jih povsem navadili. Ko sem prvič prišla na Japonsko, je denimo 20 odstotkov ljudi nosilo maske, kar se mi je takrat zdelo nenavadno, danes pa človeka brez maske skorajda ne vidiš, tako zunaj kot v zaprtih prostorih. To je ukrep, ki ga spoštujejo vsi, skoraj brez izjeme.
"Ko sem prvič prišla na Japonsko, je denimo 20 odstotkov ljudi nosilo maske, kar se mi je takrat zdelo nenavadno, danes pa človeka brez maske skorajda ne vidiš, tako zunaj kot v zaprtih prostorih. To je ukrep, ki ga spoštujejo vsi, skoraj brez izjeme."
Kako je z uporabo aplikacije za slednje stikov?
Aplikacija ni preveč zaživela. Ljudje so zelo občutljivi ob vprašanjih o osebnih podatkih. Aplikacija se uporablja v manjši meri, je pa za tiste, ki pridejo iz tujine, obvezna. Ne samo za sledenje stikov, ampak tudi za gibanje.
Mislite, da lahko pride dva meseca pred datumom odprtja iger do njihove odpovedi?
Slovenija podpira izvedbo varnih olimpijskih iger. Igre so na programu in mi na veleposlaništvu se skupaj z Olimpijskim in Paralimpijskim komitejem Slovenije nanje intenzivno pripravljamo.
Storili bomo vse, da se bodo naši športniki in delegacija v teh razmerah na Japonskem počutili dobro. O preostalem bi bilo ta trenutek zelo nehvaležno špekulirati.
Imate v načrtu ogled iger, vas katera športna panoga še prav posebej zanima? Najbrž ritmična gimnastika in gimnastika, kjer ste bili dejavni tudi kot sodnica.
Če bo to dovoljeno, imamo to seveda v načrtu. Vstopnice smo že kupili, ne samo jaz, tudi drugi uslužbenci veleposlaništva, in upamo, da se organizator ne bo odločil, da bo povsem prepovedal prisotnost gledalcev.
Če se bo to zgodilo, bomo seveda igre, tako kot vi, morali spremljati po televiziji, kar bo za nas, glede na to, da bodo igre pred vrati, veliko težje.
Slovenija bo na olimpijskih igrah imela tudi predstavnico v ritmični gimnastiki. Slovenske barve bo zastopala naturalizirana Slovenka Jekaterina Vedenejeva.
Glede mojega zanimanja za šport pa me zaradi osebne izkušnje in stikov iz preteklosti daleč najbolj zanimata ritmična gimnastika in gimnastika, sem pa tudi velika ljubiteljica atletike in plavanja, seveda pa bomo navijali tudi za naše odlične judoistke, plezalke in preostale športnike.
Kako je z olimpijsko infrastrukturo? Je vse pripravljeno? Stanovanja v olimpijski vasi so že dlje časa razprodana …
Res je, stanovanja v olimpijski vasi so razprodana. Ravno to je bil eden od večjih težav preložitve iger za leto dni. Ljudje so računali na ta stanovanja, poskrbeli so za selitve, na to so bili vezani številni posli … Bodo pa vsi objekti tudi po igrah v uporabi. Japonci so poskrbeli, da bo to živelo še naprej.
1