Petek, 13. 4. 2018, 17.00
5 let, 11 mesecev
OGREVANJE ZA SP V RUSIJI (1/10): legendarni ruski nogometaši
Ne kura in ne jajce, najprej so bili oni štirje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,48
Od štirih bo na letošnjem svetovnem prvenstvu v Rusiji najverjetneje sicer nastopil samo en, a zgodba o bratih dvojčkih Vasiliju in Alekseju Berezuckemu, Sergeju Ignaševiču in Igorju Akinfejevu je preprosto preveč zanimiva, da bi jo obšli. Govori o štirih ruskih nogometaših, ki v Moskvi in tamkajšnjem CSKA skupaj že 15 let pišejo eno od najbolj romantičnih nogometnih zgodb.
Sergej Ignaševič, Igor Akinfejev in Aleksej Berezucki (njegovega brata Vasilija na fotografiji ni)
Do takrat, ko bo glavni sodnik – morda bo to Damir Skomina – na štadionu Lužniki 14. junija ob 17. uri označil začetek tekme odprtja med Rusijo in Savsko Arabijo, vas bomo v novi petkovi rubriki ogrevali za začetek spektakla, v katerem se bo 32 najboljših reprezentanc na svetu, žal med njimi ne bo Slovenije, letos poleti potegovalo za večno slavo.
Devet tednov, deset zgodb. Začenjamo.
V današnjem nogometu, v katerem že skoraj vsak prestopni rok, dvakrat na leto, dočakamo nov zgodovinski, rekorden prestop in nogometaši v lovu na nove ničle na svojih bančnih računih klubske majice včasih menjajo skoraj tako pogosto, kot ljudje menjamo nogavice, so tisti, ki barve le enega kluba nosijo deset ali več let, prava redkost in zato tudi toliko bolj cenjeni.
Ko so svojo ljubljeno majico, ki so jo nosili celo večnost, v kot pospravili Francesco Totti, Steven Gerrard, Ryan Giggs, Phillip Lahm, John Terry ali Franco Baresi in Paolo Maldini, če gremo še malce bolj v preteklost, se je nogometni svet ustavil. Vsi so vstali na noge in zaploskali. Tudi navijači nasprotnikovih klubov. Ni jih bilo malo, ki so ob tem potočili tudi kakšno solzo. Ko bodo odšli Andres Iniesta, Lionel Messi in še kdo, bo podobno.
Sergej Ignaševič (levo), ki je v CSKA prišel zadnji, z Vasilijem Berezuckim (desno) igra od leta 2004.
Zvestoba je danes v nogometu cenjena toliko bolj. Vsi našteti so svetovno znani nogometaši, ki že vrsto let igrajo na najvišji ravni v dresu enega in istega kluba, vsi v očeh širše javnosti vsaj zaradi tega uživajo veliko spoštovanje. Vsi so ikone svojega kluba, tu in tam se včasih zgodi, da sta takšna tudi dva.
V Moskvi, na štadionu enega od najmočnejših ruskih klubov vseh časov, CSKA, podobno zgodbo pišejo ne eden, ne dva, ampak kar štirje nogometaši.
Skoraj tri desetletja neuspehov na velikih tekmovanjih
Na Euru 2008 je bila Rusija hit.
Še kot del Sovjetske zveze je bila Rusija svetovna nogometna velesila. Na svetovnih prvenstvih je nastopila sedemkrat. Najdlje je prišla leta 1966, ko je bila četrta. Trikrat, v letih 1958, 1962 in 1970, je bila v četrtfinalu, leta 1986 se je prebila v osmino finala, leta 1982 je izpadla v drugi fazi skupinskega dela tekmovanja, leta 1990 pa ob svojem zadnjem nastopu na svetovnih prvenstvih obstala v skupini.
Še veliko bolj uspešna je bila na evropskih prvenstvih in leta 1960 postala evropska prvakinja. Kar trikrat, v letih 1964, 1972 in 1988, je bila druga, leta 1968 pa pristala na četrtem mestu.
Od leta 1991, ko je postala samostojna, je veliko manj uspešna. Na svetovna prvenstva se je uvrstila samo trikrat, v letih 1994, 2002 in nazadnje 2014, a vselej obstala v skupini. Za evropska prvenstva z izjemo tistega izpred desetih let velja podobno. Na njih je bila štirikrat. V letih 1996, 2004, 2012 in na zadnjem leta 2016 je izpadla že po prvem delu, leta 2008 je prišla do polfinala in na koncu pristala na tretjem mestu.
Vse skupaj se je začelo leta 2004
"Sploh ni vprašanje, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Najprej so bili oni štirje," je domiseln in zabaven komentar, ki ga je pred časom zapisal eden izmed nogometnih navdušencev na spletu. Pisal je o bratih Alekseju in Vasiliju Berezuckem, Sergeju Ignaševiču in Igorju Akinfejevu, ki obrambo rednega udeleženca najmočnejših evropskih tekmovanj tvorijo že skoraj 15 let.
Kot zadnji se je, takrat kot 24-letnik, ki je prišel iz mestnega tekmeca Lokomotive, januarja 2004 CSKA priključil branilec Ignaševič.
Brata dvojčka Berezucki, oba sta branilca, sta tam od leta 2001. Aleksej je prišel poleti tistega leta iz Torpeda, Vasilij je bratu sledil pol leta pozneje, tudi on je prišel iz Torpeda.
Vratar Akinfejev je bil članski ekipi kot čudežni deček ruskega nogometa priključen v začetku leta 2003, ko je bil star komaj 16 let.
V četrtek so v ligi Europa vsi štirje igrali proti Arsenalu. Tako je bilo proti Londočanom tudi leta 2006.
Proti Arsenalu so skupaj igrali v četrtek in tudi leta 2006
Vsi štirje so bili v obrambi tudi na včerajšnji tekmi četrtfinala lige Europa proti Arsenalu v Moskvi, kjer je CSKA vodil že z 2:0 in skoraj nadoknadil zaostanek s prve tekme (1:4), a na koncu remiziral z 2:2 in se moral sprijazniti z izpadom iz Evrope.
Vsi štirje so bili skupaj na igrišču tudi daljnega oktobra leta 2006, ko je CSKA v ligi prvakov šokiral istega tekmeca in ga premagal z 1:0. Naj povemo, da sta takrat za Londončane igrala še Thierry Henry in Jens Lehmann, da boste dobili občutek, koliko let je že minilo.
Pred 13 leti so Rusiji prinesli prvo evropsko lovoriko
Ignaševič z lovoriko za pokal UEFA 2005.
V tem času so skupaj zbrali 2.032 nastopov, s CSKA osvojili šest naslovov državnega prvaka in tudi sedem ruskega pokalnega prvaka.
Vsi štirje so igrali tudi v finalu takratnega pokala UEFA leta 2005, ko je CSKA s 3:1 premagal Sporting na njegovem štadionu Joseja Alvaladeja v Lizboni.
Aleksej Berezucki je zabil tudi enega od treh golov, Ignjaševič je kot kapetan po koncu tekme ponosno dvignil velik pokal visoko v zrak za sploh prvo evropsko lovoriko kateregakoli ruskega kluba.
Pravljica, za katero je poskrbel kontroverzni podjetnik
To je bila sezona, ki bo šla v zgodovino kot najboljša od samih začetkov kluba, ki se je na pota stare slave – med letoma 1946 in 1951 je bil petkrat v nizu prvak nekdanje Sovjetske zveze – vrnil s prihodom predsednika Jevgenija Ginerja. Kontroverznega podjetnika, ki prihaja iz energetskega miljeja in se je ob prelomu tisočletij odločil, da CSKA na vrh popelje brez bogatih tujih okrepitev, zato se je raje osredotočil na mlade.
Produkt tega dela so prav ABBI. Štirje Rusi, ki v nogometnem svetu nikoli niso in ne bodo dosegli slave nekaterih zgoraj naštetih nogometašev, a se bo pred njimi vsak pravi nogometni navdušenec priklonil in ob tem potrkal srcu. V Moskvi pa so tako ali tako spoštovani. V Rusiji prav tako.
Skupaj so bili na velikem odru že leta 2008
Na SP 2014 je bil Vasilij Berezucki kapetan Rusije.
Na velikem tekmovanju so brata Berezutski, Ignaševič in Akinfejev prvič nastopili leta 2008, ko je pri pohodu do polfinala Akinfejev igral na vseh petih tekmah, Ignaševič pa je izpustil le uvodno v skupinskem delu. Vasilij Berezutski je takrat nastopil na dveh tekmah, tudi v polfinalu, medtem ko si je njegov brat Aleksej vse tekme ogledal s klopi.
Leta 2012, ko je Rusija najprej premagala Češko in remizirala s Poljsko, a potem po porazu z Grčijo nesrečno izpadla že v prvem delu, sta Ignaševič in Aleksej Berezutski igrala na vseh treh tekmah od prve do zadnje minute. Akinfejev je sedel na klopi, medtem ko Vasilija Berezutskega ni bilo v reprezentanci, ki jo je takratni selektor Nizozemec Dick Advocaat popeljal na prvenstvo.
Na svetovnem prvenstvu 2014 je Rusija po remijih proti Južni Koreji in Alžiriji ter porazu z Belgijo spet izpadla v skupini, Ignaševič, Akinfejev in Vasilij Berezutski pa so nastopili na vseh tekmah. Njegovega brata Alekseja selektor Fabio Capello ni popeljal v Brazilijo.
Ob svojem zadnjem skupnem nastopu na velikem tekmovanju, zadnjem evropskem prvenstvu, na katerem je Rusija po točki, ki jo je osvojila v konkurenci z Anglijo, Walesom in Slovaško, spet razočarala in se ekspresno poslovila od tekmovanja, so igrali vsi štirje. Vasilij Berezutski samo na eni tekmi, preostali trije na vseh treh.
Za najbolj boleč spomin so poskrbeli Slovenci
Spoznali smo jih lahko tudi v Sloveniji. Leta 2009 so se z nogometaši Matjaža Keka potegovali za nastop na svetovnem prvenstvu 2010 in Maribor po golu Zlatka Dedića s selektorjem Guusom Hiddinkom na čelu zapustili sklonjenih glav.
Leta 2009 je Zlatko Dedić poskrbel, da so Rusi Maribor zapustili sklonjenih glav.
Za rusko reprezentanco so skupaj zbrali kar 383 nastopov. Večino teh, ko so bili na igrišču vsi štirje. Skupaj so nastopili na treh velikih tekmovanjih. Tudi na evropskem prvenstvu leta 2008 v Avstriji in Švici, ko je bila Rusija hit in se ustavila šele v polfinalu, v katerem so jo premagali poznejši evropski prvaki Španci.
Eden od njih je tudi rekorder
Aleksej Berezucki, ki je z 58 nastopi za Rusijo daleč najmanj uspešen od vseh štirih, je v reprezentanci debitiral februarja 2003. Njegov brat Vasilij, ki je s 101 nastopom peti na večni lestvici in je bil na zadnjem evropskem prvenstvu kapetan ekipe, je prvič za Rusijo zaigral leto pred tem. Sergeju Ignaševiču je to uspelo januarja 2004, od takrat in do evropskega prvenstva 2016, ko so se vsi trije poslovili od izbrane vrste, je zbral kar 120 nastopov in je ruski rekorder.
Čast štirih mušketirjev zdaj rešuje le še Akinfejev, ki bo čez dva meseca, nekaj trenutkov pred začetkom 21. svetovnega nogometnega prvenstva, na sredini igrišča štadiona Lužniki izmenjal zastavici s kapetanom Savdske Arabije. Pri 32 letih je pri 104 nastopih za Rusijo in morda postane novi rekorder.
Zgodba o štirih Rusih je morda najbolj romantična nogometna zgodba tega stoletja.
Letos poleti bo romantične zgodbe konec
Brata Berezutski rekorda zagotovo ne bosta presegla, Ignaševič ga ne bo izboljšal. Ker ima selektor Rusije veliko težav s poškodbami branilcev, se morda lahko zgodi, da poleti kdo od trojice nenadejano vskoči in z nekaj nastopi konča bogato reprezentančno pot, toda potem bo konec.
Prva dva bosta v času svetovnega prvenstva dopolnila 36 let, tretji jih šteje že 39. Pogodba s CSKA vsem trem poteče po koncu sezone, nove ne bodo podpisali. Poleti bo morda najbolj romantične nogometne zgodbe v tem stoletju nepreklicno konec in štirje ruski mušketirji, ki so nerazdružljivi tudi ob nogometnem igrišču, bodo šli v zgodovino.
Rusi so zaskrbljeni zaradi slabih rezultatov
Igor Akinfejev je kapetan Rusije zdaj.
Selektor Rusije je Stanislav Čerčesov. Nekdanji vratar ruske reprezentance, ki je vrsto let igral v prvi ruski in tudi avstrijski ligi, tam pa se dokazoval tudi kot trener in pečat pustil tudi na Poljskem. V tej vlogi je nasledil Leonida Slutskega. Ta se je poslovil po evropskem prvenstvu 2018 in leta 2015 končal skoraj desetletno obdobje tujcev na klopi ruske nogometne reprezentance.
Rusiji, ki bo v skupini A ob Savdski Arabiji igrala še z Egiptom in Urugvajem, kot gostiteljici svetovnega prvenstva seveda ni bilo treba igrati v kvalifikacijah, je pa zato v zadnjih dveh letih odigrala številne prijateljske tekme in neuspešno nastopila tudi na generalki za letošnji spektakel v Rusiji, lanskem pokalu konfederacij, na katerem je izpadla v skupini.
Rusi so lahko zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker na novo zmago čakajo že dolgo časa. Na zadnjih petih prijateljskih tekmah so trikrat izgubili in dvakrat remizirali.
