Zakaj nogometne zvezdnike na igrišče pospremijo otroci?

Tradicija rituala, ki se je v zadnjih letih množično razširil na različne nogometne prireditve, ne seže daleč v preteklost. Slovenski nogometni ljubitelji so prizor, kako mladi nogometni navdušenci na igrišče pospremijo nogometne zvezdnike, prvič uzrli na evropskem prvenstvu na Nizozemskem in v Belgiji.

Pisalo se je leto 2000. Na prvem, za zdaj tudi edinem Euru, na katerem je nastopila Slovenija, so s pomočjo pokroviteljev prvenstva vpeljali novost, ki so jo televizijske kamere hitro ponesle v vsa gospodinjstva.

Nevsakdanja dolžnost, da najmlajši pred začetkom srečanja stopicajo ob nogometaših proti zelenici, nato pa v izbrani družbi prisostvujejo predvajanju himne, je naletela na pozitiven odziv. Prerasla je v zakoreninjeno navado in vsakodnevni pojav, kmalu pa je bil storjen še korak naprej pri povezovanju mladih in starejših, ki so se ob prihodu na zelenico držali za roke.

Otroci vstopijo v sanjski svet, Eti je to doživel dvakrat

Občutek otroka, ko stopa na igrišče z vrhunskim nogometašem, ki ga je poprej videval le na televiziji ali pa občudoval na plakatih na steni svoje sobe, je nepopisen. Toliko ponosa in sreče, ko v neposredni bližini uzrejo svoje idole, ne pričara veliko prizorov v športnem svetu. O tem pričajo številni posnetki, na medmrežju jih je na tone. Ko znana nogometna imena primejo za roko, vstopijo v sanjski svet, ko pa zagledajo prepolne tribune in slišijo aplavz, jih spreletavajo mravljinci.

Mnogi zaradi tega nadaljujejo nogometno kariero in se trudijo, da bi se nekoč sami znašli v podobni vlogi. Da je tako, dokazuje več primerov. Na Otoku je znano, da se je v vlogi spremljevalca pred leti preizkušal Wayne Rooney, na sončni strani Alp pa je že kmalu ogromno mednarodnih izkušenj pridobil Etien "Eti" Velikonja.

Leta 2000 je pospremil na igrišče nogometaše ZR Jugoslavije, ki so v stresnem srečanju remizirali s Slovenijo s 3:3, dve leti pozneje pa se je znašel med srečneži, ki so odšli na svetovno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji, kjer je pred srečanjem med Slovenijo in Španijo v rokah slovesno držal slovensko zastavo.

Otroci poskrbijo, da ni nasilja

Zakaj takšna navada prav v nogometu? Razlag je več. Nekatere se nagibajo v to smer, da je želela Fifa s tem zmanjšati ali pa povsem preprečiti možnost, da igralci pred začetkom tekem visokega varnostnega tveganja, zlasti takrat, ko med ekipama vlada sovraštvo, ne bi fizično obračunavali. V družbi otrok je lažje brzdati nešportno obnašanje, živci ostajajo mirni, pogled v nedolžne in igrive oči pa igralce navdaja s posebnim ponosom in častjo. Zaradi skupnega protokolarnega prihoda na igrišče, kjer igralcem družbo delajo otroci, na agresivna dejanja pozabljajo tudi vročekrvni navijači. Če so še prej želeli obračunavati s tekmeci in jih obmetavati z različnimi predmeti, jim ob pogledu na otroke kaj takega sploh ne pade na pamet. Posvetijo se bolj plemenitim stvarem.

Nogometaši, ki jih najmlajši doživljajo kot bogove, svojim spremljevalcem podarijo nepozaben trenutek, ki ga bodo v toplem kotičku srca ohranili vse življenje, hkrati pa poskrbijo, da Fifa širi svoje sporočilo o nogometu, ki predstavlja več kot le igro.

Zdaj mlade spremljevalce videvamo že skoraj pred vsako tekmo, pojav se je razširil tudi na slovenske štadione. Smernice, ki jih je Fifa sprejela in začela namensko širiti leta 2001, se spoštujejo na vsakem koraku. Takrat je Fifa skupaj z Unicefom v akciji Reci da za otroke prižgala zeleno luč skupnemu projektu, povezanim s tekmami na svetovnem prvenstvu leta 2002. Tudi na tem je nastopila slovenska reprezentanca in bila priča revolucionarnemu koraku, ko so se zlati Katančevi junaki pred srečanjem družili z najmlajšimi.

Fifa sklenila dogovor z Unicefom

Svetovno prvenstvo v oddaljeni Aziji je prvič v zgodovini posvetila človekoljubnim namenom in želela poskrbeti za to, da bo nogometna javnost ozaveščena o pravicah otrok. Kampanja se je glasila Reci da za otroke.

Fifa nogomet razume tudi kot pomembno izobraževalno orodje za mlade. Šport združuje tudi elemente, kot so disciplina, spoštovanje in borbenost v pozitivnem smislu besede. Z nogometom se lahko naučiš zmagovati, a tudi izgubljati. In to na zdrav način. Podobno je tudi v vsakodnevnem življenju.

"Naloga Fife kot globalne športne organizacije je nuditi pomoč otrokom po vsem svetu. Nogomet ponuja zabavo in upanje, ki temelji na strpnosti, spoštovanju in fair playu," je 20. novembra 2001 na zgodovinskem sestanku v Busanu v Južni Koreji, kjer sta Fifa in Unicef sprejela dogovor, sporočil dolgoletni predsednik Fife Joseph Blatter.

Unicef je že imel izkušnje z vključevanjem nogometa v svoje akcije. Večkrat si je prizadeval za razvoj nogometa v Afriki, med ambasadorji dobre volje, ki jih je imenoval po vsem svetu, pa ni manjkalo nekdanjih nogometnih zvezdnikov. Ti so skrbeli za boljše pogoje za otroke.

Unicef se zaveda, da lahko nogomet odigra pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravega, srečnega otroštva. Podpisu sta prisostvovala tudi dolgoletna izvršna direktorica Unicefa Carol Bellamy in generalni sekretar ZN Kofi Anan. Skupno sporočilo se je glasilo, da je ta svet primeren za otroke in se izboljšuje.

Igralce spominjajo na spoštljivo obnašanje do tekmecev

Projekt je bil torej ustanovljen zaradi človekoljubnih namenov. Ko mladi stopajo na igrišče, so nogometaši v njihovih očeh pravi vzorniki in še večji junaki kot sicer. V obdobju, ko so lepote nogometa razjedale težave zaradi navijaških nasilnežev, rasizma, huliganstva, pijanstva in vseh oblik nešportnega obnašanja, je prišla zelo prav.

Nogometne ekipe prikazuje kot vzorne družine, otroci pa jih ob prihodu na igrišču spominjajo na spoštljivo obnašanje do tekmecev in na igrišču. Vse v duhu športnega fair playa. Svoje pa je ponekod naredil tudi marketing. Če so klubi k sodelovanju privedli mlade igralce iz lokalnih klubov, so poskrbeli, da so na njihove tekme prihajali tudi njihovi starši, sorodniki in prijatelji ter tako povečevali obisk. Še v hujšo skrajnost pa so šli nekateri angleški klubi.

Priznani otoški časnik Guardian je lani poročal o navadi, ki je prizadela družine z manjšo plačilno močjo. Poročali so o tem, da večina angleških klubov služi na spremljevalcih. Če si hotel pospremiti nogometaša na igrišče, so morali tvoji starši poravnati visok znesek, ki je dosegel tudi 800 evrov. Drugod je večinoma v navadi, da postanejo spremljevalci igralcev mladi nogometaši, ki trenirajo v mlajših kategorijah gostiteljev. Tako je ponekod plemenit namen prerasel v brezosebni posel.

Mladi nogometni navdušenci tudi dvigujejo podobo kluba v javnosti. Ko televizijske kamere pokažejo mlade igralce, polne nedolžnosti in čistosti, v priljubljenem klubskem dresu, je to veličasten prizor. Trajal bo še dolgo, saj je postal stalnica na vseh nogometnih srečanjih.

Ajax players walked to the pitch before kick-off today with their mums for Mother's Day. Touch of class. pic.twitter.com/ofuQTvswiY

— Football__Tweet (@Football__Tweet) May 10, 2015