Petek, 16. 10. 2020, 15.33
4 leta
Volitve NZS
NZS razkriva, kdo se podaja v boj za predsednika
Nogometna zveza Slovenije (NZS) bo 26. oktobra dobila novega predsednika. Sodeč po prispelih kandidaturah, ki jih je pregledala volilna komisija krovne zveze, bo na predsedniškem stolčku ostal Radenko Mijatović. Zdajšnji prvi mož slovenskega nogometa je namreč tudi edini kandidat, uživa pa tudi veliko podporo delegatov. Za štiri podpredsednike kandidira pet kandidatov, med njimi tudi predstavnica nežnejšega spola.
Bilo bi veliko presenečenje, če Radenko Mijatović 26. oktobra ne bi vstopil v nov, zanj že drugi štiriletni mandat predsednika Nogometne zveze Slovenije. Volilna komisija je razkrila, da je do 9. oktobra, ko je potekel rok za oddajo prijav, svojo kandidaturo vložil le aktualni predsednik.
Radenko MIjatović je leta 2016 nasledil Aleksandra Čeferina.
Sedeminpetdesetletni Ljubljančan je deležen velike podpore, saj ga je predlagalo šest medobčinskih zvez (MNZ Celje, MNZ Lendava, MNZ Ljubljana, MNZ Maribor, MNZ Murska Sobota, MNZ Ptuj) ter Zveza nogometnih sodnikov Slovenije. Omenjeni predlagatelji razpolagajo z 22 izmed vseh 30 delegatskih glasov, tako da bi ponovno izvolitev nekdanjega nogometnega sodnika, zdaj pa dolgoletnega funkcionarja nogometne zveze, lahko preprečil le še čudež.
Za mesto predsednika največje panožne zveze v Sloveniji, katere letni proračun znaša skoraj 14 milijonov evrov, se bo tako 26. oktobra na volilni skupščini potegoval le en kandidat.
Slovo Jarca in Zavrla
Danilo Kacijan (skrajno levo) vztraja v boju za podpredsednika, Radenko Mijatović je bil še pred štirimi leti podpredsednik NZS, Milan Jarc in Franci Zavrl (oba desno) pa zapuščata omenjeni položaj. Drugače bo v boju za štiri podpredsedniška mesta, kjer se ne bodo uresničile želje vseh kandidatov. Za omenjen položaj namreč kandidira pet kandidatov. To so Dejan Germič (predlagatelj MNZ Maribor), Danilo Kacijan (predlagatelj MNZ Murska Sobota), Stanko Glažar (predlagatelj MNZ Ptuj), Gvido Mravljak (predlagatelj MNZ Ljubljana) in Tamara Šnofl, za katero stoji več kot 20 nogometnih klubov (NK Kungota, KMN Miklavž, NK Slivnica, NK Paloma, ŠD Partizan Pesnica, NK Jarenina, KMN Slovenske gorice, ŠD Jakobski dol, NK Lenart, NK Malečnik, NK Serdica, KMN Sv. Trojica, KMN Benedikt, NK Rače, ŠD Radlje ob Dravi, NK Vojnik, NK Vransko, NK Šentjur, NK Galeb Ankaran, ND Posavje Krško, NK Komen in NK Laško).
S podpredsedniškega položaja se tako zagotovo poslavljata Milan Jarc in Franci Zavrl, Kacija in Glažar pa imata možnost, da ohranita podpredsedniški status tudi v prihodnje.
Kdo lahko glasuje?
O novem predsedniku NZS bo na volilni skupščini odločalo 30 delegatov. Novi (stari) predsednik mora za potrditev mandata zbrati vsaj 16 glasov. Kdo vse bo lahko glasoval? MNZ Ljubljana razpolaga s petimi, MNZ Maribor s štirimi, MNZ Celje, MNZ Murska Sobota in MNZ Ptuj po tremi, MNZ Gorenjska Kranj, MNZ Koper, MNZ Lendava, MNZ Nova Gorica, sodniška in trenerska organizacija pa po dvema delegatoma.
Mijatović premagal Nemca s 23:7
Mijatović je na zadnjih volitvah, potekale so 15. decembra 2016, premagal Matjaža Nemca. Prejel je 23 od 30 glasov. Pred tem je nekaj časa opravljal vlogo predsednika kot vršilec dolžnosti, saj je NZS ostala brez prvega moža, ko je bil Aleksander Čeferin izvoljen za predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa).
Matjaž Nemec je na zadnjih volitvah prejel sedem, zmagovalec Mijatović pa 23 glasov.
V zgodovini državne samostojnosti je imela Slovenija le štiri predsednike NZS. To so bili Rudi Zavrl (1991–2009), Ivan Simič (2009–2010), Aleksander Čeferin (2011–2016) in Radenko Mijatović (2016–2020). Če ne bo velikega presenečenja, bo pri tem ostalo vsaj do leta 2024.
7