Četrtek, 3. 7. 2014, 16.13
6 let, 1 mesec
Tetovirani ameriški obrambni minister
Proti Belgiji so izpadli, potem ko so pritiskom zvezdnikov evropskega nogometa podlegli šele v podaljških. Da je bilo tako, se morajo v prvi vrsti zahvaliti vratarju Timu Howardu. Ta je Belgijce spravljal v obup, zbral kar 16 obramb, kar je rekord svetovnih prvenstev, in poskrbel, da o njem govori ves svet. Pri 35 letih ga zdaj nekateri uvrščajo med najboljše vratarje na svetu.
Velik vernik in borec za pravice živali
Po tekmi z Belgijo je splet preplavilo na tisoče hvalospevov na njegov račun. Spet se je nekdo poigral z Wikipedio in na njej ime Chucka Hagla, ameriškega obrambnega ministra, zamenjal z njegovim. Ni trajalo dolgo in uredniki največje spletne enciklopedije na svetu so "napako" popravili, vplivni ameriški politik pa s tem ni imel težav. Še več, izkušenega vratarja je celo poklical in se mu zahvalil, ker je častno branil barve ZDA na svetovnem prvenstvu. "Kdo ve, še malce šolanja in morda bi res lahko postal obrambni minister," naj bi Hagel Howardu prišepnil v telefonskem pogovoru.
Wow, Tim Howard likes tattoos pic.twitter.com/EJ6ErjpgSF
— Palace (@PalaceCPFC) July 2, 2014
Howard je prav gotovo zelo zanimiva osebnost. Tetoviran je od glave do pet. Skorajda ga ni dela telesa, na katerem ne bi bilo tatuja. Od podob otrok, raznoraznih znamenj in do Jezusa lahko najdemo na njem. Tega, da je velik vernik, ne skriva. "Jezus je najpomembnejša stvar v mojem življenju. Je pomembnejši od zmag in porazov. Vse preostalo, kar se dogaja v mojem življenju, je le bonus," je povedal v enem izmed intervjujev.
Tudi dejstvo, da je velik borec za pravice živali, ni skrivnost. Med drugim se je pojavil v oglasu Pete, ameriške organizacije, ki se bori za pravice živali. "Ljudje nosimo svojo kožo in se v njej počutimo dobro. Pustimo živalim, da imajo svojo. Recite ne krznu," je nagovoril občinstvo.
Boleha za boleznijo, s katero se je že zdavnaj sprijaznil
Howarda na življenjski poti spremlja še ena nevsakdanja stvar. Boleha namreč za Tourettovim sindromom, dedno nevrološko motnjo, za katero je značilen pojav tikov, verbalnih in fizičnih. "Zaradi te bolezni se ne počutim niti slabše in niti bolje. Naučil sem se živeti z njo," je povedal, ko je beseda nanesla na bolezen, ki pri marsikom poskrbi tudi za nepričakovano preklinjanje. Sam s tem nima težav. "Na igrišču resda včasih preklinjam, a predvsem zato, ker sem jezen ali vesel. Še zdaleč ne zaradi bolezni. K sreči s tem nimam težav," je dejal.
Rodil se je v North Brunswicku v ameriški zvezni državi New Jersey. Njegov oče je Afroameričan, njegova mama je Madžarka. Ko je bil star tri leta, sta se starša ločila, a to ni preveč vplivalo na njegovo odraščanje. Živel je z mamo, z očetom je bil vseskozi v stikih. Prav on je bil tisti, ki ga je usmeril v šport.
Lahko bi bil košarkar
V srednji šoli je navduševal tudi v košarki, pri nogometu je igral vlogo vezista. Potem je postalo jasno, da je rojen za nogometnega vratarja in njegova pot je šla navzgor. Ta 191 centimetrov visoki vratar je najprej igral za North Jersey Imperials, pot profesionalnega nogometaša je začel pri New York/New Jersey MetroStarsu. Debitiral je, ko je bil star 22 let, potem pa priložnosti ni več izpustil iz rok. Med letoma 1998 in 2003 je branil v severnoameriški profesionalni ligi MLS, bil izbran tudi za najboljšega vratarja lige in leta 2003 odšel v Evropo.
Kupil ga je Manchester United, eden izmed najbolj slovitih angleških klubov, zanj je odštel štiri milijone evrov. V prvi sezoni na Old Traffordu je redno branil, osvojil je tudi pokal FA in angleški superpokal, potem je prišel Nizozemec Edwin van der Saar in ga zamenjal med vratnicama. Ker ni dobival prave priložnosti, se je leta 2006 odločil, da odide v Liverpool. K Evertonu je bil sprva le posojen, a je branil odlično, rodila se je ljubezen in pri Evertonu so ga leto za tem odkupili. Od takrat naprej je nesporna številka ena, na Goodison Parku neprekinjeno brani že osem let in je že zdaj ena izmed legend kluba.
Ne ve še, ali bo zraven tudi čez štiri leta
"Je brez dvoma najboljši vratar v ligi. Njegova razumevanje igre in želja po zmagah sta neverjetni. Vesel sem, da ga imamo," je o njem povedal Roberto Martinez, trener Evertona, pri katerem imajo vanj veliko zaupanja. Zato ne čudi, da je pred časom podpisal pogodbo do leta 2018. Ali bo takrat branil tudi v reprezentanci ZDA in z njo nastopil na naslednjem svetovnem prvenstvu, ni znano. "Zdaj je še prezgodaj. Glava je vroča, vse skupaj moram prespati, potem se bom odločil," je, ko so ga pobarali o tem, Howard novinarjem odgovoril takoj po tekmi z Belgijo. Navijači si seveda želijo, da bi bil odgovor pozitiven. Da bi z ameriško reprezentanco, za katero je debitiral leta 2002, branil še na tretjem svetovnem prvenstvu zapored in v Rusiji čez štiri leta skupaj s selektorjem Jürgenom Klinsmannom stopil še korak dlje. In še krepko povečal število nastopov v majici ZDA. Že zdaj je presegel številko sto, kje se bo ustavil v prihodnosti?