Sobota, 10. 11. 2018, 12.40
5 let, 5 mesecev
Superclasico je v Argentini ustavil čas
Tekma tisočletja na najbolj norem štadionu, ki ga je zgradil Slovenec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,51
1
V nedeljo se bo, o tem bodite prepričani, v Argentini ustavil čas. "Tekma tisočletja!" To sta besedi, s katerima v deželi dvakratnih svetovnih nogometnih prvakov odštevajo do tekme mestnih tekmecev iz Buenos Airesa. Za naslov južnoameriškega prvaka se bosta prvič v zgodovini tekmovanja v finalu pokala Libertadores udarila Boca Juniors in River Plate, katerih rivalstvo velja za morda najbolj norega na svetu. Prva od dveh tekem velikega finala bo na štadionu La Bombonera, po mnenju mnogih najbolj bučnega na svetu, zgradil pa ga je slovenski arhitekt Viktor Sulčič.
Narava prekrižala načrte, prva tekma v nedeljo?
Štadion La Bombonera v Buenos Airesu bi moral v soboto ob 21. uri gostiti prvo finalno tekmo nogometnega pokala libertadores med mestnima tekmecema Boca Juniors in River Plate, a je vmes posegla višja sila. Močno deževje je preprečilo izvedbo tekme. Če bo vreme dopuščalo boljše igralne razmere v nedeljo, se bo težko pričakovana tekma začela 11. novembra ob 20. uri.
V Argentini je nogomet religija, nogometni štadioni pa so za nekatere navijače dobesedno svetišča.
"Kako ti je ime?" je prvo vprašanje, ki ga naslovimo, ko spoznavamo ljudi. "Za koga navijaš?" pa je drugo. Tako je novinar Matias Bustos Mila slikovito predstavil, kako zelo so Argentinci nori na nogomet.
Čeprav je v državi, v kateri prebiva okoli 43 milijonov ljudi, še nekaj velikih klubov, kot so San Lorenzo, Racing, Newell's Old Boys in ne nazadnje Independiente, ki je s kar sedmimi naslovi v pokalu Libertadores rekorder, kar 41,5 odstotka prebivalstva stiska pesti za Boca Juniors, medtem ko jih 31,8 odstotka prisega na River Plate. Za vse preostale klube skupaj preostane le slaba tretjina.
V mestu Apostoles, od katerega je 14 ur vožnje do Buenos Airesa, sta se nedavno sprla oče in njegov svak, ki sta živela pod isto streho. Šlo je tako daleč, da je oče svaka vrgel iz hiše. Ta se je vrnil in jo požgal do tal. Prepirala sta se o tem, kdo bo zmagal na tekmah, ki sta pred nami. Eden je navijač Boca Juniors, drugi prisega na River Plate.
Incident v mestu Apostoles:
From Argentina: House set on fire after Boca Juniors vs River Plate debate... a country prepares for unprecedented Copa Libertadores final. https://t.co/uRG2eQvu0z pic.twitter.com/qv0Sp0EGC3
— Sport Witness (@Sport_Witness) 5 November 2018
Tako zelo pomembna in priljubljena sta kluba, ki naj bi se po novem v nedeljo zvečer udarila v zadnjem finalu pokala Libertadores v formatu, po katerem o prvaku odločata dve tekmi.
Prihodnje leto bo tudi v Južni Ameriki, podobno kot v evropski ligi prvakov, končno odločitev podala ena tekma na nevtralnem, vnaprej izbranem prizorišču. Krst bo v Santiagu de Chilu.
V Argentini je nogomet religija, nogometni štadioni pa so za navijače pogosto svetišča.
Kako ti je ime? Za koga navijaš?
Seveda je rivalstvo tako veliko tudi zato, ker sta oba zelo uspešna. Boca Juniors se ponaša s kar 67 lovorikami. Šestkrat je zmagal v pokalu Libertadores in osvojil 33 naslovov državnega prvaka. River Plate je bil južnoameriški prvak trikrat, argentinski prvak pa postal v rekordnih 36 sezonah.
Toda še veliko bolj je za tako veliko strast med tema dvema nogometnima tekmecema poskrbela zgodovina klubov, ki pravi, da odgovor na vprašanje "za koga navijaš?" hkrati poda tudi sliko o tem, kakšen je tvoj pogled na družbo oziroma še bolj, kateremu delu pripadaš.
Pripadnost, ki pove, kdo si
Tudi na igrišču je vedno pestro.
Kluba so v začetku 20. stoletja v delavskem kvartu Buenos Airesa La Boca ustanovili italijanski migranti.
River Plate, ustanovljen leta 1901, in Boca Juniors, ki je nastal štiri leta pozneje, sta si nekaj časa delila tudi štadion.
Tako je bilo vse do konca tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je La Boca postala premajhna za oba. Odigrala sta medsebojno tekmo. "Kdor izgubi, leti!" so se dogovorili takrat in poraženec je moral najti nov dom.
To je bil River Plate, ki se je preselil v severnejši del mesta, najprej v Recoleto in potem v Belgrano, in leta 1938 začel igrati na štadionu El Monumental, ki danes sprejme 61.688 gledalcev in je največji v državi. Na njem je Argentina leta 1978 osvojila svoj prvi naslov svetovne prvakinje.
River, katerega nogometašev se je po nekaj dragih nakupih okrepitev prijel vzdevek milijonarji, se je hitro navadil na širše in bolj čiste ulice, medtem ko se je Boca sprijaznila, da bo v bedi ostala za vedno.
Navijači Boca Juniors na svojem štadionu poskrbijo za vzdušje, ob katerem se tresejo tla.
Najbolj bučen štadion na svetu, ki ga je zgradil Slovenec
Skozi leta je prvi postal klub, za katerega navijajo ljudje iz višjega srednjega razreda in bogataši, medtem ko je drugi klub revnih in zatiranih, ki je svoje mesto našel na enem od najbolj norih in predvsem bučnih štadionov na svetu.
Leta 1938 se je preselil na štadion La Bombonera, ki je delo slovenskega arhitekta Viktorja Sulčiča.
Rešil je prostorsko stisko in postal slaven
Štadion Alberta J. Armanda oziroma La Bomboniera.
Viktor Sulčič se je leta 1885 rodil blizu Trsta in študiral arhitekturo v Firencah in Bologni. Leta 1924 je pred fašizmom pobegnil v Buenos Aires. Tam je z dvema prijateljema ustanovil arhitekturni biro.
Bili so zelo uspešni in gradili cerkve, pokopališče in mestno tržnico, dobili so tudi nekaj nagrad, a najbolj se je Sulčič, ki se ga v slovenski skupnosti v glavnem mestu Argentine spominjajo kot enega tistih, ki so bili zelo aktivni v jugoslovanskih in slovenskih društvih, vtisnil v spomin s projektom, ki ga je izpeljal leta 1938.
Takrat je zmagal na natečaju za izgradnjo štadiona Boca Juniors, pri katerem je z nenavadnimi tribunami (zgornja pokrije spodnjo) rešil prostorsko stisko in poskrbel za enega najbolj znanih nogometnih objektov na svetu, ki ima zelo podobno obliko še danes.
Uspelo mu je nemogoče, ob tem pa je poskrbel tudi za zelo dobro akustiko, zaradi katere štadion La Bombonera, kakor se je ga je prijel vzdevek zaradi škatlaste oblike, velja za najbolj bučnega na svetu.
"Mislil sem, da se mi od treme tresejo noge, potem pa sem ugotovil, da so se tresla tla," tako je izkušnjo ob svojem prvem nastopu na štadionu, na katerem bo danes prvi polčas finala tisočletja, opisal eden od nogometašev, ko je prvič nastopil na njem.
Štadion, ki je stisnjen v srce La Boce v okolju, kjer turistom v času izven tekem ne svetujejo hoditi in strahospoštovanje vzbuja tudi s strmimi tribunami, je po mnenju mnogih najbolj bučen in tudi akustičen štadion na svetu. Sprejme 49 tisoč gledalcev.
Takole bučno je na La Bomboneri:
Navijači Riverja rivale iz vrst Boce zmerjajo s prašiči, ki smrdijo. Ker klub prihaja iz revnega, umazanega dela mesta in tudi ker je njegov štadion zrasel ob nekdanji skladiščnici gnoja.
Pristaši Boce imajo vse, ki prisegajo na River, za piščance. Tak vzdevek, ki cilja na to, da se vedno, ko je najpomembnejše, prestrašijo, so si prislužili v obdobju med letoma 1957 in 1975, ko niso osvojili ničesar, ob tem pa so nekajkrat pokleknili na zadnji stopnički.
Kri na štadionih in navijači, ki upravljajo klube
V Argentini, kjer je bilo od leta 1922 do danes kar 328 smrti, povezanih z nogometom, od tega velika večina s tekmami med Boca Juniors in River Platejem (v tragediji na štadionu La Bombonera leta 1968 na štadionu El Monumental je umrlo kar 71 navijačev), so navijači zelo glasni, a tudi zelo vpleteni v delo klubov.
Nogometni navijači v Argentini so pogosto več kot samo to.
Vodilni ljudje "Barras bravas", kot tam pravijo članom navijaških skupin, so pogosto tudi dobro organizirani kriminalci, ki s svojimi vojskami nemalokrat plačanih, včasih tudi oboroženih navijačev na tekmah skrbijo za vse. Od pobiranja parkirnin do prodaje neuradnih dresov in navijaških rekvizitov, prav tako pa ni skrivnost, da jim morajo del svojih plač namenjati tudi nogometaši ekip, za katere "navijajo".
Tako noro je v Argentini, ko beseda nanese na nogomet, zato ne čudi, da v Buenos Airesu in tudi drugje v zadnjih desetih dneh vlada norišnica, danes pa se je tam zagotovo ustavil čas.
Prva tekma letošnjega finala pokala Libertadores bi morala biti odigrana sredi tedna, a je bila zaradi zagotavljanja varnosti prestavljena najprej na soboto, potem pa zaradi dežja na nedeljo ob nevsakdanje zgodnji uri, začela se bo ob 16. uri po lokalnem in 20. uri po srednjeevropskem času, kar je razveselilo številne nogometne navdušence v Evropi.
V Buenos Airesu je vse pripravljeno na prvi del bitke tisočletja.
Predsednik države je zaradi letošnjega finala hotel spremeniti zakon
Na tekmi, za katero cena vstopnic dosega tudi do štiri tisoč evrov, bo za red skrbelo kar 1500 policistov, pa čeprav na njej ne bo gostujočih navijačev.
Ti so na nogometnih tekmah v Argentini prepovedani že od leta 2014, a se je tokrat predsednik Argentine Mauricio Macri, v preteklosti tudi predsednik Boca Juniors, pošteno trudil, da bi bilo na tekmi tisočletja drugače.
Čeprav je njegovo idejo podprla tudi ministrica za varnost Patricia Bullrich, ni šlo skozi. Zamisel predsednika države, ki jo konec meseca čaka sestanek G20 in jo bodo obiskali voditelji najpomembnejših držav sveta, sta zaustavila predsednika obeh klubov.
"To bi bilo noro!" sta povedala prvi mož Boce Daniel Angelici in Rodolfo D'Onofrio, ki mu ta čast pripada pri River Plateju.
Argentinski Silvio Berlusconi
Predsednik Argentine Mauricio Macri je bil včasih predsednik Boca Juniors.
Italija ima Silvia Berlusconija, ki je svojo bogato politično pot zgradil tudi s pomočjo predsedniške vloge pri AC Milanu, s katerim je pred leti poskrbel za eno najuspešnejših generacij v zgodovini evropskega nogometa.Argentina ima Mauricija Macrija, 59-letnega politika, ki je leta 2015 prišel do vrhunca svoje politične poti in postal predsednik Argentine.
Nekdanjega župana Buenos Airesu, ki je v tej vlogi od leta 2007 deloval vse od prihoda v predsedniški kabinet.
Prej je bil od leta 1996 do leta 2007 predsednik Boca Juniors in z njim osvojil kar štiri od šestih naslovov južnoameriškega prvaka, s tem pa se je močneje prebil tudi na politično sceno. Še en podatek, ki potrjuje, kako zelo je v Argentini pomemben nogomet.
Pred nami je nogometni spektakel leta
Pred nami je torej nogometni spektakel leta, za nekatere tudi desetletja, za marsikoga pa celo stoletja oziroma tisočletja.
Še 247. obračun nogometnih klubov, v katerih smo v preteklosti videli vse. Pretepe in tragedije, ki so se končale s smrtjo, na tribunah, pretepe na igriščih. Obmetavanje s kamni in baklami, s prašičjimi glavami in kokošjim perjem.
Kdaj sta se v pokalu Libertadores Boca Juniors in River Plate udarila nazadnje? Bilo je leta 2015, na štadionu, na katerem se bosta pomerila tudi danes. Kakšen je bil rezultat? Ni ga bilo.
Tekma je bila prekinjena, saj so navijači Boce v tunelu, skozi katerega na igrišče prihajajo nogometaši, zvrtali luknjo in jih začeli obmetavati z vsemi mogočimi predmeti, tudi baklami. Štirje nogometaši Riverja so morali pomoč poiskati v bolnišnici in tekma je bila odpovedana …
Najuspešnejši klubi v pokalu Libertadores:
6 – Boca Juniors, Argentina (1977, 1978, 2000, 2001, 2003, 2007)
5 – Penarol, Urugvaj (1960, 1961, 1966, 1982, 1987)
4 – Estudiantes, Argentina (1968, 1969, 1970, 2009)
3 – Olimpia, Paragvaj (1979, 1990, 2002); Nacional, Urugvaj (1971, 1980, 1988); Sao Paulo, Brazilija (1992, 1993, 2005); Gremio, Brazilija (1983, 1995, 2017); River Plate, Argentina (1986, 1996, 2005); Santos, Brazilija (1962, 1963, 2011)
2 – Cruzeiro, Brazilija (1976, 1997); Internacional, Brazilija (2006, 2010); Atletico Nacional, Kolumbija (1989, 2016)
1 – Palmeiras, Brazilija (1999); Colo-Colo, Čile (1991); Racing, Argentina (1967); Argentinos Juniors, Argentina (1985); Velez Sarsfield, Argentina (1994); Vasco da Gama, Brazilija (1998); Once Caldas, Kolumbija (2004); LDU Quito, Ekvador (2008); Corinthians, Brazilija (2012); Atletico Mineiro, Brazilija (2013); San Lorenzo, Argentina (2014).
1