Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Rok Viškovič

Četrtek,
1. 5. 2014,
16.00

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Josep Guardiola Carlo Ancelotti Diego Simeone

Četrtek, 1. 5. 2014, 16.00

8 let, 3 mesece

Tati in mami tiki-take odklenkalo, prišli so novi trendi

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Po letošnjem polfinalu lige prvakov je dokončno jasno, da se je čas tiki-take, najbolj opevanega sloga nogometne igre zadnjega desetletja, iztekel.

Med letoma 2008 in 2012, ko je z Barcelono osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, tudi dva naslova evropskega prvaka, je Josep Guardiola sistem igre kratkih podaj in hitrega gibanja nogometašev po vsem igrišču, v katerem klasični napadalci iz preteklosti niti niso dobrodošli, ponesel do svetovne slave.

Tiki-tako so pred tem gojili že nekateri drugi trenerji v Španiji, a z Guardiolo je postala opevana, kot ni bila nikoli poprej. Zdajšnji trener Bayerna je poskrbel, da je postala tihi ideal številnih trenerjev po vsem svetu, ki so se ubadali s tem, kako se čim bolj približati igri, s katero so navduševali Lionel Messi in druščina.

Guardiola je bil tisti, ki je na svet spravil tiki-tako, kot jo poznamo danes. Bil je njena mama. Ko je pred dvema letoma zapustil Barcelono, ga je nasledil Tito Vilanova. Kdo ve, kako bi se katalonski nogometni patent obnesel pod njegovim vodstvom, če dotedanjega pomočnika velikega Josepa ne bi doletela zahrbtna bolezen. Tista, ki ga je pred kratkim mnogo prekmalu pokopala.

Nekje v tem času je zdajšnji in verjetno kmalu tudi nekdanji trener Barcelone, Argentinec Gerardo Tata Martinez, ta je seveda prav tako prisegal na podoben slog igre, Barceloni pripravil nov velik udarec. Sploh prvič po šestih letih se je zgodilo, da se katalonski nogometni velikan ni uvrstil med najboljše štiri. Malce za tem je Guardiola z Bayernom z neuspešno kopijo zgodbe, ki jo je pisal v Kataloniji, doživel hud udarec.

Ekipa, ki je pred skorajda natanko letom dni v isti fazi tekmovanja povsem ponižala Barcelono, jo izločila s 7:0 (4:0, 3:0) in pozneje osvojila tudi evropski naslov, je bila tokrat proti Realu brez možnosti za uspeh. Z 1:0 in 4:0 so se Madridčani sprehodili v finale in postavili klicaj na koncu povedi vseh tistih, ki so trdili, da je tiki-taki dokončno odklenkalo.

Nogomet je šport, v katerem se trendi menjajo hitro kot redkokje. Za slog igre in igralce, ki se v nekem obdobju zdijo nedotakljivi, se lahko kmalu izkaže ravno nasprotno. Kaj bomo spremljali v letošnjem velikem lizbonskem finalu? Sploh prvič v zgodovini tekmovanja se bo zgodilo, da bomo v najpomembnejši klubski tekmi leta gledali mestni derbi.

Za evropsko krono se bosta udarila Atletico in Real iz Madrida. Ta bo naskakoval deseti evropski naslov, ki je pri kraljevem klubu ob dolgoletnem čakanju, od leta 2002, postal obsesija, njegov mestni tekmec upa na prvega. Obeta se spektakularen finale.

Mladi, neizkušeni, a morda celo najbolj nadarjen nogometni trener ta hip Diego Simeone proti izkušenemu trenerskemu mačku Carlu Ancelottiju. Ekipa, ki je predvsem to – ekipa, proti zasedbi, ki prav tako igra zelo moštveno, a je prepolna individualistov na čelu z najboljšim na svetu, Cristianom Ronaldom. Obe krasita zelo dobra obramba in konkretnost v napadu. Tako Atletico kot Real slovita po odličnem prehodu iz obrambe v napad in obratno, predvsem protinapade sta razvili do potankosti.

Ni dvoma, to je trend, ki mu v današnjem nogometu najbolj uspeva. Kako dolgo bo še tako?

Ne spreglejte