SiolNET. Sportal Nogomet
0,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger
1920 - 2020

Stoletnica s kozmetično napako

0,35

termometer

Aleksander Čeferin, Radenko Mijatović, Srečko Katanec
Zadnja predsednika NZS sta Aleksander Čeferin, zdajšnji prvi mož evropskega nogometa, in Radenko Mijatović, aktualni prvi mož NZS. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Vsaka obletnica je prežeta s posebnimi čustvi, če pa je v igri okrogla stoletnica, za številne čarobna številka, ki predstavlja mogočen mejnik, proslavljanju in ponosu ni videti konca. A le v primeru, če to dopuščajo pogoji. Nogometna zveza Slovenije pri tem ni imela sreče. Danes praznuje stoletnico organiziranega nogometa na slovenskih tleh, a bo slavnostni program zaradi pandemije koronavirusa močno okrnjen.

rokomet Celje 2004 Sportal Na današnji dan (24. april) ...

Koronavirus ni pokvaril zabave le Nogometni zvezi Slovenije, ampak vsemu nogometnemu svetu. Obdobje, ki ga imajo ljubitelji tega športa najraje, saj ponuja najbolj razburljiv del sezone, kjer se rado odloča o naslovih, mineva zelo monotono. Brez nogometa, z igralci, trenerji in navijači v karantenah. Če ne bi bilo koronavirusa, bi bilo povsem drugače. Tudi na sončni strani Alp.

Ronalda žal ne bo v Ljubljano

Konec maja bi se lahko ponovno na zelenicah srečala "stara znanca" Cristiano Ronaldo in Jan Oblak, a je dvoboj med Slovenijo in Portugalsko zaradi pandemije koronavirusa odpadel. Konec maja bi se lahko ponovno na zelenicah srečala "stara znanca" Cristiano Ronaldo in Jan Oblak, a je dvoboj med Slovenijo in Portugalsko zaradi pandemije koronavirusa odpadel. Foto: Sportida Krovna zveza bi priredila slavnostno skupščino, vrhunec, v katerem bi imeli glavno vlogo največji zvezdniki slovenskega nogometa – Jan Oblak, Josip Iličić in družba –, pa bi sledil konec maja, ko bi morala v Stožicah gostovati Portugalska. Aktualni evropski prvak, prvi zmagovalec lige narodov in svetovna velesila, katere kapetan in najboljši strelec je nihče drug kot Cristiano Ronaldo.

Nogometni superzvezdnik, ki bi ga zagotovo pričakale polne tribune ljubljanskega stadiona, Slovenija pa bi bila priča velikemu spektaklu. Tako je bilo načrtovano, a so se vmešale višje sile, v glavni vlogi zlobneža se predstavlja bolezen covid-19, in spremenile spored.

Krovna zveza se je s težkim srcem odpovedala slavnostni skupščini, namesto nje pa bo danes ob 20. uri na Brdu pri Kranju izpeljala poseben dogodek, na katerem bodo imeli glavno besedo trije predsedniki. Niso bili izbrani naključno, ampak z razlogom.

Rudi Zavrl, častni predsednik NZS, je leta 2009 predal predsedniško žezlo nasledniku Ivanu Simiču. Rudi Zavrl, častni predsednik NZS, je leta 2009 predal predsedniško žezlo nasledniku Ivanu Simiču. Foto: Vid Ponikvar

Prvi je Rudi Zavrl, dolgoletni prvi mož slovenskega nogometa in prvi ter edini častni predsednik NZS, drugi je aktualni predsednik NZS Radenko Mijatović, tretji pa Aleksander Čeferin, športni funkcionar z najvišjim nazivom, kar si ga je kdajkoli izboril Slovenec v mednarodnih organizacijah, saj je predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa). Čeprav Slovenija spada med njene mlajše članice in manjše evropske države, se lahko pohvali z izvrstnimi rezultati. Večer s predsedniki se bo začel ob 20. uri.

Predstavnike NZS bo ob 11. uri na posebni slovesnosti ob 100-letnici delovanja v predsedniški palači gostil predsednik države Borut Pahor, stalni gost in navijač na domačih tekmah slovenske reprezentance.

Razstava fotografij, nov dres in knjiga ...

Slovenskih nogometnih pravljic je bilo ogromno, največji vtis na nogometni svet pa so pustili nastopi članske reprezentance na velikih tekmovanjih (dvakrat na SP – 2002 in 2010 –, enkrat na EP – 2000), nastopi NK Maribor v skupinskih delih evropskih tekmovanj, od tega kar trikrat v ligi prvakov, ter izjemne kariere nekaterih posameznikov, ki spadajo v sam svetovni vrh.

Slovenska nogometna reprezentanca je v preteklosti igrala v različnih dresih. Na tej fotografiji so zajeti  dresu v obdobju od leta 1992 do 2010. Slovenska nogometna reprezentanca je v preteklosti igrala v različnih dresih. Na tej fotografiji so zajeti dresu v obdobju od leta 1992 do 2010. Foto: Vid Ponikvar

V čast okroglemu jubileju organiziranega nogometa v Sloveniji bi morali v ljubljanskem parku Tivoli svečano odpreti razstavo fotografij, s pomočjo katerih bi obiskovalcem ponudili slikovit vpogled v stoletno obdobje nogometa, ki je na tem delu Evrope pisal takšne in drugačne zgodbe. Pogosto pestre, včasih tudi manj prijetne, vsekakor pa takšne, da so navijači, oboževalci nogometa, tisti, zaradi katerih se sploh igra, lahko prišli na svoj račun.

Ob tej priložnosti naj bi bil predstavljen tudi novi dres slovenske izbrane vrste ter knjiga o zgodovini nogometa na slovenskih tleh. Tudi o tem bo govora na slavnostnem dogodku s tremi predsedniki, ki imajo kar nekaj skupnih značilnosti.

Katanec napisal zlato pravljico

Srečko Katanec je bil na Euru 2000 najmlajši selektor med vsemi udeleženci. Takrat je imel slabih 37 let. Srečko Katanec je bil na Euru 2000 najmlajši selektor med vsemi udeleženci. Takrat je imel slabih 37 let. Foto: Guliver/Getty Images Ne le to, da so vsi izkusili, kako je biti predsednik NZS, ampak tudi to, da se v skladu s svojimi zmožnostmi trudijo oziroma so se trudili za boljši jutri slovenskega nogometa. Za šport, v katerem se Slovenci dolgo časa, razen redkih izjem, kot je bil npr. Branko Oblak in še kdo, niso mogli resneje kosati z največjimi. Tako je bilo tudi v prejšnjih državah, kamor je prej spadala Slovenija, tako je bilo tudi ob začetku državne samostojnosti.

Ko pa je selektorsko paličico v svoje roke prijel Srečko Katanec, povzdignil reprezentanco v 11 srčnih bojevnikov, je majhna Slovenija izpisala nogometno pravljico in dokazala, da se lahko, tako kot v številnih drugih športih, druži z elito tudi v nogometu. Nazadnje se je z najboljšimi družila leta 2010, ravno ob 90-letnici organiziranega nogometa na Slovenskem, letos, deset let pozneje, pa je veliko proslavo pokvarila pandemija koronavirusa in spremenila program. Na njem bi zagotovo aktualnemu selektorju Matjažu Keku zaželeli obilico sreče, da kmalu ponovi južnoafriški podvig, a je koronavirus pokvaril zabavo, tako da bo slovesnost minila ne le v znamenju želja po srečni prihodnosti slovenskega nogometa, ampak predvsem zdravja. Tistega, kar v teh dneh, tednih in mesecih tudi najbolj šteje.

Kronološki pregled organiziranega nogometa na Slovenskem:

Začetki nogometa v Sloveniji:

  • Po raziskovanju Draga Stepišnika se je tik pred koncem 19. stoletja v šolah v okviru telovadbe in šolskih igralnih popoldnevov na Slovenskem pojavila beseda "football", kar pa naj ne bi še bil pravi nogomet.
  • Sredi prvega desetletja 20. stoletja se pojavi "žogiranje" in zatem prvi dijaški nogometni klubi.
  • Leta 1900 je bil ustanovljen Laibacher Sportverein oziroma Ljubljansko športno društvo, ki je že igralo nogomet, in sicer dobro desetletje pred Ilirijo, prvim slovenskim nogometnim klubom v središču Kranjske.
  • Leta 1909 je Stanko Bloudek iz Prage prinesel prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo.

Veliki športni zanesenjak Stanko Bloudek je pred 111 leti iz češke prestolnice Prage prinesel prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo. Veliki športni zanesenjak Stanko Bloudek je pred 111 leti iz češke prestolnice Prage prinesel prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo. Foto: MaPa

  • 9. maja 1911 je ustanovljen prvi pravi slovenski nogometni klub, in sicer Slovenski football klub Ilirija, kar je pozneje vzpodbudilo tudi druga okolja pri ustanavljanju klubov.
  • Takoj po prvi svetovni vojni, leta 1919, so na Slovenskem igrali nogomet v okviru Kraljevine SHS; na pobudo predvsem zagrebških športnih funkcionarjev so 14. aprila 1919 ustanovili Jugoslovansko nogometno zvezo, ki je hitro postala članica Jugoslovanskega in tudi Mednarodnega olimpijskega komiteja.
  • Slovenski klubi Ilirija, Slovan, Rapid, Hertha, Rote Elf, 1. SSK Maribor in Cillier SV 24. aprila 1920 ustanovijo Ljubljanski nogometni "podsavez" (podzvezo), prvo krovno nogometno organizacijo v Sloveniji in predhodnico današnje Nogometne zveze Slovenije; prvi predsednik je bil Anton Jug, prvi kapetan reprezentance pa vratar Ilirije Stane Pelan.
  • Kmalu zatem so izpeljali tudi prvo slovensko nogometno prvenstvo, prvak je postala Ilirija, najboljši strelec pa je bil Stanko Tavčar, ki je na OI 1920 dvakrat nastopil tudi v dresu jugoslovanske reprezentance; to je bil edini član slovenskega kluba v jugoslovanski reprezentanci vse do Braneta Oblaka leta 1970; vmes je sicer kot član zagrebškega Građanskega za jugoslovansko vrsto 18 tekem odigral igral vratar Maks Mihelčič.
  • Slovenska reprezentanca je prvo (neuradno) tekmo igrala 23. junija 1921 in v Ljubljani izgubila proti Franciji z 0:5.
  • 2. avgusta 1928 so odigrali tekmo na stadionu Ilirije pod umetno razsvetljavo; leta 1929 je Radio Ljubljana opravil prvi radijski prenos nogometne tekme.
  • SK Ljubljana, ki je nastal na pogorišču Ilirije in Primorja, je bil leta 1941 zadnji slovenski prvak v obdobju pred drugo svetovno vojno.

Obdobje po drugi svetovni vojni:

  • Leta 1945 na hitro sestavljena slovenska reprezentanca, v kateri so bili predvsem člani predvojnega SK Ljubljana, nastopi na državnem prvenstvu Jugoslavije (izpadla je v prvem krogu proti reprezentanci jugoslovanske vojske).
  • Leta 1946 je v prvem slovenskem klubskem prvenstvu po drugi vojni igralo deset ekip, slavila je Lendava, ki se je nato preimenovala v Nafto in Slovenijo predstavljala v novoustanovljeni 1. jugoslovanski zvezni ligi.
  • 29. maja 1948 so ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance praktično ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja; istega leta je ustanovljena tudi Zveza nogometnih sodnikov Slovenije, pet let pozneje pa še Zveza nogometnih trenerjev Slovenije.
  • V začetku 50. let prejšnjega stoletja se je začelo rivalstvo med največjima slovenskima kluboma v Ljubljani (Odred) in Mariboru (Branik); med drugim je Ljubljančane prav iz Maribora okrepil Ivan Toplak in leta 1953 pomagal ekipi do preboja v tedanjo prvo državno ligo; Toplak in tudi Edvard Hočevar sta kot člana Partizana oziroma Crvene zvezde zaigrala tudi za jugoslovansko reprezentanco.
  • Leta 1960 je Maribor zamajala "afera driska" – ob kvalifikacijah za uvrstitev v 2. zvezno ligo med Branikom in Karlovcem naj bi bili gostje namerno zastrupljeni v hotelu Orel; sledil je razpad Branika, a takojšnja ustanovitev NK Maribor; tudi v Ljubljani se je Odred najprej preimenoval v Triglav, nato pa v Olimpijo.
  • Slednja je leta 1964 napredovala v 1. zvezno ligo in tam obstala dve desetletji (leta 1966 se je med takratno elito prebil tudi Maribor).

Branko Oblak je bil prvi Slovenec, ki je dosegel zadetek na svetovnem prvenstvu. V polno je zadel na SP 1974 na dvoboju med Jugoslavijo in Zairom (9:0). Branko Oblak je bil prvi Slovenec, ki je dosegel zadetek na svetovnem prvenstvu. V polno je zadel na SP 1974 na dvoboju med Jugoslavijo in Zairom (9:0). Foto: Vid Ponikvar

  • Leta 1970 Branko Oblak prvič nastopi za jugoslovansko reprezentanco, leta 1974 je bil celo v najboljši zasedbi svetovnega prvenstva; v izbrani vrsti je zaigral tudi Danilo Popivoda.
  • V tem obdobju se je razvoj začel tudi na sodniškem in trenerskem področju. Med trenerji je izstopal Branko Elsner tudi z delovanjem v tujini, med sodniki pa Emil Erlih, prvi slovenski nosilec sodniške značke Mednarodne nogometne zveze; pozneje so velik ugled uživali tudi Vladislav-Lado Jakše, Vlado Tavzes, v osemdesetih pa Edvard Šoštarič, Aleksandar Nikić, Milovan Nikolić in Vlado Šajn.
  • V osemdesetih sta med nogometaši zablestela tudi Marko Elsner in Srečko Katanec, oba sta bila jugoslovanska reprezentanta. Prvi je to postal po selitvi v Crveno zvezdo, Katanec pa še v dresu Olimpije; oba sta na OI 1984 pod vodstvom Ivana Toplaka osvojila bronasto kolajno in bila člana izbrane vrste tudi na EP 1984 v Franciji.
  • Katanec je na klubskem področju postavil nove mejnike v obdobju med letoma 1989 in 1991, ko je s Stuttgartom in Sampdorio igral v vseh finalih tedanjih evropskih klubskih tekmovanj. Slavil je v pokalu pokalnih zmagovalcev s Sampdorio; leta 1990 je igral tudi na SP v Italiji.
  • V obdobju razpadanja Jugoslavije sta se do članske vrste prebila tudi Đoni Novak in Darko Milanič, slednji je igral za Partizan, kjer se je kalil tudi Zlatko Zahović; vsi trije so postali tudi ključni možje poznejše slovenske izbrane vrste.

Slovenski nogomet po osamosvojitvi:

  • Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, kar je pomenilo tudi prelomnico za slovenski nogomet. Štiri dni po osamosvojitvi Slovenije je tudi NZS, ki jo je od leta 1989 – takrat še kot eno republiških zvez – vodil Rudi Zavrl, prekinila vse stike s krovno jugoslovansko zvezo in začela slovensko nogometno ligo (prvi prvak, štirikrat zapovrstjo, je postala Olimpija, rekorder pa je Maribor s 15 naslovi v samostojni Sloveniji); Slovenija je takrat dobila tudi samostojno reprezentanco.
  • Slovenija je prvo uradno tekmo igrala 3. junija 1992, prijateljski obračun v Talinu proti Estoniji se je končal z 1:1, prvi strelec v slovenskem dresu pa je bil Igor Benedejčič; selektor je bil Bojan Prašnikar.
  • 2. julija 1992 je NZS postala članica Mednarodne nogometne zveze, trije slovenski klubi (Olimpija, Belvedur Izola, Maribor) pa so že sodelovali v žrebu za evropske pokale.
  • Slovenija je v kvalifikacijah za veliko tekmovanje prvič nastopila v bojih za evropsko prvenstvo leta 1996. Prvo kvalifikacijsko tekmo je igrala 7. septembra 1994 proti Italiji, končala se je z 1:1; gol za Slovenijo je dosegel Sašo Udović, selektor je bil Zdenko Verdenik.
  • Slovenija se je na svoje prvo veliko tekmovanje, evropsko prvenstvo 2000, prebila 17. novembra 1999 po dodatnih kvalifikacijah. Potem ko je prvo tekmo doma proti Ukrajini 13. novembra dobila z 2:1 in zadetkoma Zlatka Zahovića in Milenka Ačimovića, je na povratni igrala 1:1. Odločilni gol v zasneženem Kijevu je prispeval Miran Pavlin. Selektor je bil Srečko Katanec.

Slovenija je pred 20 leti prvič nastopila na velikem tekmovanju. Na Euru 2000 je remizirala z ZR Jugoslavijo (3:3) in Norveško (0:0) ter izgubila s Španijo (1:2). Slovenija je pred 20 leti prvič nastopila na velikem tekmovanju. Na Euru 2000 je remizirala z ZR Jugoslavijo (3:3) in Norveško (0:0) ter izgubila s Španijo (1:2). Foto: Reuters

  • Leta 1999 se je Maribor kot prvi slovenski klub prebil v elitno ligo prvakov; pozneje je v njej igral še dvakrat, kot najuspešnejši slovenski klub pa je trikrat igral tudi v skupinskem delu evropske lige, enkrat celo v izločilnih bojih (1/16 finala).
  • Slovenska vrsta je za drugi velik uspeh poskrbela z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo 2002. Spet je bila uspešna v dodatnih kvalifikacijah. Tekmec je bila Romunija. Slovenija je doma spet zmagala z 2:1, zadela sta Milenko Ačimović in Milan Osterc, v gosteh 14. novembra 2001 pa znova igrala 1:1. Junak je takrat postal strelec slovenskega zadetka Mladen Rudonja. Reprezentanco je tudi takrat vodil Srečko Katanec, ki pa je odstopil po SP in sporu s takrat prvim zvezdnikom slovenske vrste Zlatkom Zahovićem. Nasledil ga je Bojan Prašnikar, njega pa 2004 Branko Oblak.
  • Po odhodu Rudija Zavrla z mesta predsednika zveze je 20. februarja 2009 žezlo prevzel Ivan Simič. Simičev mandat bi moral trajati do leta 2013, toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS.
  • V Simičevem mandatu pa se je reprezentanci uspelo prebiti na tretje in za zdaj zadnje veliko tekmovanje – na svetovno prvenstvo 2010. Spet je Slovenija igrala dodatne kvalifikacije. Takrat proti Rusiji. V gosteh je po golu Nejca Pečnika slovenska vrsta izgubila z 1:2, na povratni tekmi 18. novembra 2009 v Mariboru pa je za novo nogometno evforijo v Sloveniji poskrbel Zlatko Dedić z zadetkom za zmago z 1:0. Reprezentanco je vodil Matjaž Kek.

Slovenija je na SP 2010 pozdravila prvo in za zdaj edino zmago na velikem tekmovanju. Kekova četa je premagala Alžirijo z 1:0, zmagoviti zadetek je dosegel takratni kapetan Robert Koren. Slovenija je na SP 2010 pozdravila prvo in za zdaj edino zmago na velikem tekmovanju. Kekova četa je premagala Alžirijo z 1:0, zmagoviti zadetek je dosegel takratni kapetan Robert Koren. Foto: Vid Ponikvar

  • Aleksander Čeferin je postal tretji predsednik NZS v samostojni Sloveniji 17. februarja 2011. Eden njegovih glavnih dosežkov v času predsedovanja (2011–2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Ta zdaj služi kot osrednji center za priprave reprezentanc in tudi kot sedež NZS.
  • Slovenija je do zdaj eno večjih tekmovanj gostila med 4. in 16. majem 2012, ko je gostila evropsko prvenstvo do 17 let.
  • Aleksandra Čeferina, ki je septembra 2016 postal predsednik Evropske nogometne zveze, je 15. decembra 2016 na predsedniškem mestu NZS zamenjal zdajšnji predsednik Radenko Mijatović. Člansko izbrano vrsto spet vodi Matjaž Kek. Po njegovem preboju na SP 2010 so sicer brez velikih tekmovanj kot selektorji ostali Slaviša Stojanović, Srečko Katanec, Tomaž Kavčič in kot začasni tudi Igor Benedejčič.
  • Slovenija je med 30. januarjem in 10. februarjem 2018 gostila evropsko prvenstvo v futsalu; Slovenci so bili takrat peti, tudi sicer pa so v tej nogometni zvrsti že šestkrat sodelovali na EP.
  • Boštjan Cesar je 8. oktobra 2017 zbral stoti nastop v državnem dresu in postal prvi Slovenec, ki se je vpisal v klub 100. Reprezentančno kariero je zaključil s 101 nastopom, aktualni kapetan Bojan Jokić je zbral enega manj.
  • 3. decembra 2018 je Evropska nogometna zveza potrdila, da bo Slovenija skupaj z Madžarsko gostila evropsko prvenstvo do 21 let v letu 2021, ki pa bo zaradi pandemije novega koronavirusa preloženo.
  • Konec leta 2020 bo na sporedu nova volilna skupščina, saj se takrat izteče mandat predsedniku Radenku Mijatoviću in drugim vodilnim na zvezi.

Viri: publikacija ob 90-letnici NZS, NZS, STA

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin