Torek, 18. 9. 2018, 11.00
1 leto, 7 mesecev
Pri 34 letih je dočakal ta dan
Samir Handanović, najbolj neučakan debitant v ligi prvakov
Pa jo je le dočakal. Samir Handanović, ki že vrsto let spada med najboljše vratarje na svetu, bo danes, pri 34 letih, sploh prvič zaigral v elitnem evropskem nogometnem tekmovanju, ligi prvakov. Čaka ga ognjeni krst. K njegovemu Interju v Milano prihaja londonski Tottenham.
Ko se je Samir Handanović v daljni sezoni 2007/08 v majici Udineseja, prvi resni v elitni italijanski serie A (v njej je sicer debitiral z 21 leti v sezoni 2004/05), uveljavil kot eden obetavnejših vratarjev v Evropi, si zagotovo ni mislil, da bo na ta trenutek čakal še več kot desetletje. V naslednjih sezonah se je vzpenjal po lestvici najboljših in zdaj bo znamenito himno britanskega skladatelja Tonyja Brittna, ki jo v elitnem evropskem klubskem nogometnem tekmovanju poslušamo od leta 1992, poslušal na nogometni zelenici.
V ligi prvakov je že bil, a na klopi
Zgodilo se je prav to. Z Udinesejem je v ligi prvakov sicer nastopil v sezoni 2005/06, a je takrat sedel na klopi za rezervne nogometaše Videmčanov. V prednosti je bil namreč nekaj let starejši Italijan Morgan De Sanctis.
Potem je, takrat že kot nesporna številka ena Udineseja, evropsko nogometno elito napadal še leta 2011, a je bil londonski Arsenal v kvalifikacijah prevelik zalogaj.
V majici Udineseja je, ko so Videmčani igral v ligi prvakov, sedel na klopi.
Takrat je bil Ljubljančan že eden najbolj uveljavljenih vratarjev na svetu, za katerega so se potegovali številni največji evropski klubi. Ponudbe so prihajale, a je vztrajno čakal na pravo.
"Želim si v klub, ob ponudbi katerega ne bom sešteval minusov in plusov, ampak bom takoj vedel, da je to to," nam je takrat povedal v enem izmed intervjujev.
Malo za tem je takšno ponudbo, vsaj tako je mislil, tudi dočakal. Na njegova vrata je potrkal Inter in za 15 milijonov evrov je leta 2012 prišel v klub, ki je le dve leti pred tem pod vodstvom Joseja Mourinha osvojil zgodovinskih pet lovorik v eni sezoni. Med drugim tudi tretji naslov evropskega prvaka. Zdelo se je, da je to - to.
Pet let razočaranj v Milanu
V Milanu ni manjkalo razočaranj. Pa žal ni bilo. Danes, šest let pozneje, lahko ugotovi, da se je sicer uveljavil kot eden najboljših vratarjev italijanske lige (to je dvakrat, v letih 2011 in 2013, tudi uradno postal), a za Interjem je katastrofalnih šest let. Prej je v enem letu Inter klubske vitrine okrasil s kar petimi novimi pokali, v zadnjih šestih letih ni prinesel niti ene.
V prvi sezoni pri Interju je Handanović pristal šele na devetem mestu in ostal brez Evrope. Sezono za tem je bil peti in se moral zadovoljiti z ligo Europa, sezona 2014/15 je spet odnesla Evropo in prinesla osmo mesto, potem je bil četrti, a za kar 13 točk zaostal za tretjim mestom in ligo prvakov, pa potem še sedmi v sezoni 2016/17 in v prejšnji sezoni le dočakal to, kar si je želel že od nekdaj.
Prišel je do četrtega mesta, ki po novem v Italiji prinaša neposredno uvrstitev med elito, v to pa prišel na najbolj dramatičen način. Z zmago nad neposrednim tekmecem za ligo prvakov, Laziem, na njegovem igrišču s 3:2 po velikem preobratu, dveh golih v zadnjih desetih minutah.
V ligi prvakov bo zaigral štiri leta po tem, ko sta tam debitirala Jasmin Handanović in Jan Oblak.
Štiri leta za bratrancem in Janom Oblakom
In tako je Handanović, ki je, zanimivo, brez samcate lovorike v profesionalnem nogometu, pri 34 letih, po okoli 600 nastopih v članskem nogometu, več kot 400 tekmah v prvi italijanski ligi, igranju na svetovnem prvenstvu in 81 tekmah, v katerih je imel na sebi dres slovenske članske reprezentance, le dočakal dan, na katerega je čakal od mladih nog.
Štiri leta za svojim bratrancem in veliko manj uveljavljenim Jasminom Handanovićem, ki je med evropsko nogometno elito z Mariborom zaigral že dvakrat in v njej zbral 12 nastopov. In tudi štiri leta za devet let mlajšim Janom Oblakom, svojim naslednikom med vratnicama Slovenije. Trenutno z naskokom najbolj uveljavljeni slovenski nogometaš bo danes zvečer, ko bo njegov Atletico Madrid gostoval pri Monacu, v ligi prvakov zaigral že 35.