Reprezentanca, v kateri zvezdnik narekuje selektorju

Kamerun, prva afriška reprezentanca, ki je v svetovnem merilu opozorila nase, zgodilo se je leta 1990 ob njenem drugem nastopu na svetovnih prvenstvih, ko je na krilih legendarnega Rogerja Mille prišla do četrtfinala, letos ne kotira najbolje. Čeprav je bil afriški prvak le štirikrat in ni rekorder, zadnjo zmago na celinskem pokalu pa zabeležil pred dvanajstimi leti, je Kamerun vedno veljal za najmočnejšega afriškega nogometnega predstavnika.

Pred 24 leti so Kamerunci osupnili svet, zdaj njihovi navijači upajo, da se zgodba ponovi, a ob ekipi, ki jo imajo na voljo, in rezultatih, ki ji kažejo, takšna pričakovanja niso realna. Tudi nedavni poraz na prijateljski tekmi proti Portugalski z 1:5 kaže, da je tako. Če bodo v konkurenci z Brazilijo, Hrvaško in Mehiko prišli iz skupinskega dela tekmovanja, bo to za leve, kar je vzdevek reprezentance, ki prihaja iz Centralne Afrike, velik uspeh.

Pred štirimi leti veliko razočaranje

Nazadnje so na SP nastopili pred štirimi leti, ko so pod vodstvom francoskega selektorja Paula Le Guena, ta je bil takoj po koncu turnirja seveda odpuščen, izgubili prav vse tekme v skupinskem delu in se hitro poslovili od sanj o uspehu. Najprej so razočaranje doživeli na tekmi proti Japonski, ki je bila boljša z 1:0, potem so z 1:2 izgubili še proti Danski in za konec z istim rezultatom proti Nizozemski. Oba gola za Kamerunce je leta 2010 zabil Samuel Eto'o.

Eto'o kapetan, rekorder in še kaj

Napadalec Chelseaja, ki bo poleti najverjetneje zapustil London, je tudi zdaj z naskokom prvo ime kamerunske izbrane vrste. Čeprav je star 33 let, je še vedno glavna avtoriteta, kapetan in tudi najboljši strelec v zgodovini Kameruna (55 golov). Nekdanji napadalec Barcelone in milanskega Interja, ki sodi med najboljše napadalce zadnjega desetletja v Evropi, je po mnenju mnogih hkrati tisti, ki ima glavno besedo pri sestavi reprezentance. Štirikratni najboljši afriški nogometaš leta bo tudi tokrat vlekel glavne niti igre Kameruna

Vezist Barcelone in odlična obramba

Ob njem gre pomembno vlogo pripisati še izkušenemu vezistu Barcelone Alexu Songu, kot tudi enemu izmed junakov zmage Seville v ligi Europa, Stephanu Mbii. V napadu je zelo nevaren napadalec nemškega Mainza Maxim Choupo-Moting, omeniti velja tudi veterana Pierra Weba. V zvezni vrsti je v evropskem nogometu že vrsto let uveljavljen Jean Makoun, ki si zdaj kruh služi pri francoskem Rennesu.

Obrambo ima Kamerun, vsaj po imenih, odlično. Glavne vloge pripadajo nekdanjemu nogometašu londonskega Tottenhama, ki je zdaj član Queens Park Rangers, Benoitu Assou-Ekottoju, stebru obrambe Galatasarayja Aurelienu Chedjou in mlademu nogometašu Marseilla Nicolasu N'Kolou. V vratih pred zimzelenim Idrissom Carlosom Kamenijem (Malaga) v zadnjem času prednost dobiva Charles Itandje, vratar turškega Konyasporja.

Selektor, ki je zelo nepriljubljen

Selektor Kameruna je Volker Finke, legenda Freiburga, katerega trener je bil kar 16 let. Pozneje je krajši čas delal tudi na Japonskem, kjer je vodil Urawo Red Diamonds, pred prihodom na klop Kameruna, pri katerem se je prvič znašel v selektorski vlogi, je bil dve leti tudi pri Kölnu. Najprej kot športni direktor, potem krajši čas še trener. V Kamerunu nima prave podpore, tamkajšnji mediji že dlje časa namigujejo, da je na odstrelu. Pred časom naj bi bil celo blizu tega, da bi izgubil službo, a zdaj kaže, da bo kljub vsemu prvič v vlogi trenerja nastopil na največjem nogometnem tekmovanju na svetu. Pri 66 letih se zdi, da utegne biti tudi zadnje.