Sreda, 23. 9. 2020, 10.00
3 leta, 6 mesecev
za četrtkovega tekmeca Mure so v preteklosti igrali številni zvezdniki
Bogata zgodovina, ki jo s sabo k nam prinaša PSV Eindhoven
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,86
PSV Eindhoven, ki v četrtek prihaja v Mursko Soboto, je velikan nizozemskega in tudi evropskega nogometa. Ne samo zaradi vseh lovorik, ki jih je osvojil. Tudi zaradi številnih velikanov svetovnega nogometa, ki so nosili njegov dres.
Ronaldo in Romario, ki spadata med najboljše napadalce vseh časov, sta v Evropi nase najprej opozorila prav v PSV Eindhovnu.
PSV, ki je vse od leta 1913, ko so ga ustanovili delavci tovarne Phillips, tesno povezan s to nizozemsko korporacijo, je v preteklosti osvajal številne lovorike.
V dveh zlatih klubskih obdobjih, ki sta strnjeni okoli let 1978, ko je bil PSV zmagovalec pokala UEFA, in nepozabnega leta 1988, ko je pod vodstvom Guusa Hiddinka postal evropski prvak in prišel do trojne krone, je PSV osvojil še številne naslove. Ob omenjenih evropskih, ki predstavljata vrh več kot stoletne klubske zgodovine, še 24 za nizozemskega prvaka, devet v nizozemskem pokalnem tekmovanju in rekordnih enajst v tamkajšnjem superpokalu, ki nosi ime Johana Cruyffa.
Ta legendarni danes že pokojni nizozemski nogometaš za velikana iz Eindhovna sicer nikoli ni igral, a ko se sprehajate po hodnikih stadiona Phillips, na katerem PSV neprekinjeno igra že vse od ustanovitve, na stenah in v klubskih vitrinah lahko občudujete artikle številnih svetovnih velikanov nogometne igre, ki so v preteklosti nosili rdeče-beli dres. Tudi zaradi njih je danes naslednji evropski nasprotnik Mure to, kar je. Nogometni velikan.
Takšnega statusa seveda ni dobil zaradi do zdaj edinega slovenskega nogometaša, ki je nosil njegov dres, Tima Matavža. Primorec, ki si danes kruh služi v Združenih arabskih emiratih, je leta 2011 iz Groningena za sedem milijonov evrov kot 22-letnik prišel z etiketo naslednjega velikega nogometaša PSV, a potem, čeprav je v treh letih v 101 nastopu zabil spoštovanja vrednih 44 golov, visokih pričakovanj nikoli ni uresničil.
Precej drugače je bilo z nekaterimi njegovimi predhodniki, ki so dres velikana iz Eindhovna nosili v preteklosti. Pobrskali smo po zgodovini in iz nje izvlekli najboljše. Kot se za nogomet spodobi, smo jih izbrali enajst. Kdo so?
Ronaldo
Začnimo kar pri najboljšem. Pravem Ronaldu. Tistem Brazilcu, ki je leta 1994 kot 17-letni veliki up brazilskega nogometa prišel prav v PSV in se v Eindhovnu predstavil nogometnemu svetu. Na stadionu Phillips je igral dve leti in se v tem času veselil dveh lovorik. Nizozemske pokalne in superpokalne, PSV pa je pomagal tudi do četrtfinala pokala UEFA.
V Eindhovnu je že v prvi sezoni zabil kar 35 golov in bil s 30 goli z 18 leti najboljši strelec nizozemskega prvenstva. Za PSV je v dveh sezonah v vsega 57 nastopih zbral kar 54 zadetkov, od tega kar devet na vsega sedmih evropskih tekmah, in leta 1996 prestopil v Barcelono, potem pa zgradil sijajno kariero.
Dvakrat je bil dobitnik zlate žoge, bil trikrat izbran za najboljšega na svetu po izboru Fife, osvojil še kup drugih priznanj, bil z Brazilijo svetovni prvak leta 2002 in najboljši strelec tega svetovnega prvenstva, pa tudi drugi najboljši v zgodovini svetovnih prvenstev. Torej postal to, kar je danes. Eden najboljših nogometašev vseh časov.
Romario
Po podobni poti je v Evropo prišel še en sloviti Brazilec, ki je leta 1988 kot 22-letnik v PSV prispel v njegovih najbolj zlatih časih. Malo za tem, ko so v Eindhovnu proslavili naslov evropskega prvaka. Pri PSV se je najboljši strelec svetovnega prvenstva 1994, na katerem se je z Brazilijo veselil naslova, istega leta pa bil izbran tudi za najboljšega nogometaša leta na svetu po izboru Fife, zadržal nekoliko dlje kot njegov rojak Ronaldo nekaj let za tem.
Ostal je pet let, v katerih je bil kar trikrat najboljši strelec nizozemskega prvenstva. S PSV se je v tem času veselil tudi treh naslovov državnega prvaka. Dvakrat je s PSV osvojil pokal, enkrat pa superpokal. Dvakrat je bil v njihovi majici najboljši strelec tudi v ligi prvakov, a vidnejšega evropskega uspeha v Eindhovnu ni dočakal. Dvakrat se je s soigralci uvrstil v četrtfinale takratnega pokala državnih prvakov, to pa je tudi to. Za PSV je v 167 nastopih zabil kar 165 golov.
Eden najboljših strelcev v zgodovini nogometa je na članski ravni sicer dosegel kar 772 golov in je po podatkih Inštituta za nogometno statistiko (RSSSF) drugi najboljši strelec v zgodovini nogometa. Je tudi četrti najboljši strelec v zgodovini Brazilije – v njenem dresu se je ustavil šele pri številki 55 – in zagotovo upravičeno nosi priponko enega najboljših nogometnih napadalcev vseh časov.
Ruud van Nistelrooy
Serijo sijajnih napadalcev, ki so nosili dres PSV, dopolnjuje napadalec, ki je leta 1998, ravno pred evropskima tekmama z Mariborom, na katerih je tudi zaigral, v Eindhoven prišel z 22 leti. Po številnih golih, ki jih je pred tem zabil za Den Bosch in Heerenveen.
Pri PSV je začel zabijati še pogosteje in v treh letih zanj v 90 nastopih dosegel kar 77 zadetkov. V Eindhovnu je, in sicer kar dvakrat, postal tudi najboljši strelec prvenstva, kar mu je potem uspelo še v Angliji in Španiji. S PSV se je veselil dveh naslovov nizozemskega prvaka, naslove pa osvajal tudi z Manchester Unitedom in Real Madridom, v majici katerih je bil trikrat tudi najboljši strelec v ligi prvakov. Za reprezentanco, s katero je nastopil na treh evropskih in enem svetovnem prvenstvu, je zabil 35 golov in spada med najboljše od številnih sijajnih nizozemskih napadalcev.
Ruud Gullit
Ikona nizozemskega in tudi evropskega nogometa. Bil je kapetan Nizozemske ob njenem zgodovinskem zmagoslavju na evropskem prvenstvu 1988, ki je leto pred tem iz PSV prestopil v Milan, pri katerem je tvoril enega najboljših rodov v zgodovini evropskega nogometa in z njim dvakrat postal evropski prvak. Takoj po prihodu v Milan, leta 1987, je dobil tudi znamenito zlato žogo.
Lovorike je ta nizozemski nogometaš surinamskih korenin z znamenito pričesko osvajal tudi s PSV, s katerim je bil dvakrat nizozemski prvak. Čeprav ni bil napadalec, ampak ofenzivni vezist, je v dveh sezonah v Eindhovnu zabil kar 53 golov na 75 tekmah.
Zanimivo, k PSV je leta 1985 malo pred 23. rojstnim dnem prišel iz vrst osovraženega Feyenoorda, pri katerem je blestel v treh letih pred tem.
Ronald Koeman
Še en velikan nizozemskega in tudi evropskega nogometa. Branilec, ki je bil neverjetno učinkovit pred nasprotnikovimi vrati. V karieri je dosegel kar 239 golov, enega tudi v finalu pokala državnih prvakov, ko je Barceloni, na klopi katere po novem sedi v trenerski vlogi, leta 1992 prinesel njen prvi naslov evropskega prvaka pri zmagi nad Sampdorio Srečka Katanca z 1:0.
Evropski prvak je bil tudi leta 1988 s PSV in se istega leta naslova evropskega prvaka veselil še z nizozemsko reprezentanco, za katero je odigral 78 tekem.
Za PSV, ki ga je pozneje kratek čas vodil tudi kot trener, je v treh letih odigral 130 tekem in v njegovem dresu zabil 63 golov. Z njim je bil ob naslovu evropskega prvaka še trikrat državni in dvakrat pokalni prvak.
V Eindhoven je prišel leta 1986 kot že uveljavljen nogometaš. O tem, kako dober strelec je bil, pa priča tudi dejstvo, da je bil v sezoni 1993/94 celo najboljši strelec lige prvakov. V tisti sezoni je dosegel kar osem golov.
Willy van der Kuijlen
Širši svetovni nogometni javnosti ta danes 73-letni nekdanji odlični nizozemski napadalec ni znan, a ko njegovo ime omenite v Eindhovnu, bodo o njem govorili z velikim spoštovanjem. Za PSV, za katerega je igral kar 17 let, med letoma 1964 in 1981, je zabil kar 337 golov in je najboljši strelec v njegovi zgodovini.
S 308 zadetki je tudi najboljši strelec v zgodovini nizozemskega prvenstva. Kar 305 od teh golov je dosegel za PSV. Klub, ki mu je posvetil celo življenje. Ob več kot 500 nastopih, ki jih je zbral v Eindhovnu, jih je namreč ob koncu bogate kariere zmogel le še vsega 17 za manj znani MVV Maastricht.
V dresu Nizozemske zaradi sporov, ki jih je imel z nekaterimi njenimi pomembnimi akterji, ni pustil takega pečata, kot bi od takega golgeterja pričakovali, zbral je vsega 22 nastopov in zabil sedem golov, a si je zato toliko več spoštovanja zgradil kot član PSV. Z njim je bil sicer trikrat nizozemski državni in dvakrat pokalni prvak, leta 1978 pa pomagal tudi do prve evropske lovorike kluba iz Eindhovna. Zmage v pokalu UEFA.
Eric Gerets
Nekoč eden najboljših bočnih branilcev v Evropi je v Eindhoven prišel razmeroma pozno, z 31 leti, pa potem na stadionu Phillips ostal kar sedem let in se tam leta 1992 tudi upokojil.
Za PSV je ta nekdanji član Milana igral v njegovem najbolj uspešnem obdobju, se v tem času z njim veselil naslova evropskega prvaka in bil tistega leta 1988 tudi njegov kapetan, bil s PSV kar šestkrat tudi nizozemski prvak in pristavil še tri pokalne lovorike.
Globok pečat je pustil tudi v belgijski reprezentanci, za katero je zbral 86 nastopov in igral pomembno vlogo, ko so Belgijci na evropskem prvenstvu leta 1980 osvojili srebro, in leta 1986, ko so se uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva.
Jaap Stam
Za PSV je ta nekdanji robustni nizozemski branilec igral med letoma 1996 in 1998, ko je v njegovi majici odigral 98 tekem in zabil 12 golov.
V Eindhovnu je postal nizozemski prvak in osvojil tudi domač pokal, potem pa se za 11 milijonov evrov, kar je bil takrat svetovni rekord za branilca, preselil v Manchester United. Ko je tri leta pozneje odšel v Lazio, je rekord še povečal. Rimljani so takrat zanj odšteli kar 17 milijonov evrov.
Lovorike je osvajal tako z Manchester Unitedom in Laziem kot z Milanom in Ajaxom, pri katerem je leta 2007 končal bogato nogometno pot. Najbolj ponosen je na leto 1999, ko je z Manchester Unitedom postal evropski prvak. V tisti sezoni je bil izbran tudi za najboljšega branilca lige prvakov, kar je branilcu, ki v višino meri kar 190 centimetrov, uspelo tudi leto pozneje.
Dolga leta je bil tudi nizozemski reprezentant. Z Nizozemci je nastopil na treh evropskih in enem svetovnem prvenstvu, reprezentančno kariero pa zaključil po 73 nastopih.
Mark van Bommel
Ni veliko nogometašev, ki se lahko pohvalijo, da so osvajali lovorike s tremi od petih najbolj trofejnih evropskih klubov, z Milanom, Bayernom Münchnom in Barcelono. Ta dolgoletni nizozemski reprezentant, ki je za Nizozemsko odigral 79 tekem in zabil 10 golov, se lahko.
Za PSV je najprej igral med letoma 1999 in 2005, ko se je uveljavil v evropskem nogometu, od koder ga je pot vodila v Barcelono, in za konec še v sezoni 2012/13, ko je v Eindhovnu končal svojo bogato nogometno pot.
Ko je zaprl svojo nogometno knjigo, je lahko ure in ure listal med vsemi dosežki, ki jih je nanizal v vlogi defenzivnega vezista. Osvojil je kar 18 lovorik in bil leta 2006 z Barcelono tudi evropski prvak. Leta 2010 je bil poražen tako v finalu lige prvakov z Bayernom kot tudi v finalu svetovnega prvenstva z Nizozemsko.
Prvi kapetan v zgodovini slovitega Bayerna, ki ni bil Nemec, je za PSV skupaj odigral 277 tekem in zabil 62 golov. Z njim je bil trikrat nizozemski prvak, v Eindhovnu pa se je veselil tudi pokalne lovorike in treh nizozemskih superpokalov.
Philipp Cocu
Eden najboljših nizozemskih vezistov vseh časov, ki je – podobno kot številni njegovi rojaki – globok pečat pustil tudi v Barceloni, za katero je igral šest let, je bil član PSV v dveh obdobjih. Najprej med letoma 1995 in 1998. Potem še med letoma 2004 in 2007.
V tem času je za velikana iz Eindhovna zbral 259 nastopov in dosegel 73 golov. S PSV je bil štirikrat nizozemski prvak, v klubske vitrine pa pomagal prinesti še dve pokalni in dve superpokalni lovoriki. V Eindhovnu je pečat pustil tudi kot trener. PSV je s trenerske klopi vodil med letoma 2013 in 2018. Z njim je bil trikrat nizozemski prvak.
Vrsto let je igral tudi za nizozemsko reprezentanco in presegel mejo stotih reprezentančnih nastopov. Ustavil se je pri številki 101 in dodal še deset zadetkov.
Z Nizozemsko je igral na treh evropskih in dveh svetovnih prvenstvih. Leta 1998 je na svetovnem prvenstvu v Franciji blestel, a bil potem tragičen junak polfinalne tekme proti Braziliji. Zgrešil je enajstmetrovko. Z Nizozemci je prišel tudi do polfinala evropskega prvenstva 2000 pred domačimi navijači. Tudi takrat je Nizozemska proti poznejši evropski prvakinji Italiji izpadla po streljanju enajstmetrovk, a se takrat ni znašel med izvajalci.
Arjen Robben
Eden najboljših krilnih napadalcev na svetu svoje generacije v PSV sicer ni igral dolgo, zgolj med letoma 2002 in 2004, a se je v tem obdobju uveljavil kot eden najbolj nadarjenih evropskih nogometašev, za katerega je potem Roman Abramovič s Chelseajem leta 2004 PSV odštel 18 milijonov evrov. Pozneje so bile odškodnine na njegov račun še višje. Ko je tri leta pozneje odšel v Real Madrid, je ta zanj odštel 35 milijonov evrov. Ko je leta 2009 prestopil v Bayern, v katerem je ostal kar desetletje, je odškodnina zanj znašala 25 milijonov evrov.
Za Groningen, pri katerem je začel svojo nogometno pot in jo letos tja pri 36 letih prišel tudi zaključit, PSV, Chelsea, Real in Bayern je zabil več kot 200 golov in lovorike osvajal povsod, kjer je bil. Največ seveda pri Bayernu, s katerim je leta 2013 postal evropski prvak, z njim pa se veselil kar osmih naslovov nemškega prvaka. Podobno mu je uspevalo tudi v Španiji in Angliji, kjer je prvak postal dvakrat, ter tudi na Nizozemskem. S PSV je prvak postal leta 2003, ko je osvojil tudi nizozemski superpokal. V Eindhovnu je v dveh letih zbral 75 nastopov in dosegel 21 golov.
Za nizozemsko reprezentanco je igral kar 14 let in v tem času zbral 96 nastopov. Zabil je 37 golov. Igral je pomembno vlogo na svetovnem prvenstvu 2010, na katerem so se Nizozemci ustavili šele v finalu. Na ta obračun s Španci nima najlepših spominov. Pri izidu 0:0 je imel proti koncu rednega dela tekme izjemno priložnost, znašel se je iz oči v oči z Ikerjem Casillasom, a jo zapravil. Španci so potem v podaljških zmagali in najbolj prestižne nogometne lovorike se je veselil njegov nekdanji soigralec iz Real Madrida.
Kaj pa sedanjost?
Roger Schmidt
Za PSV Eindhovnom, ki je bil nazadnje nizozemski prvak leta 2018, v pokalu pa se je lovorike nazadnje veselil šest let pred tem, je slaba sezona 2019/20. Začela se je s porazom v nizozemskem superpokalu in končala s skromnim četrtim mestom v nizozemskem prvenstvu.Skromne rezultate so nogometaši PSV dosegali tudi v preostalih dveh tekmovanjih, v katerih so nastopili. V ligi Europa so izpadli že v predtekmovanju, medtem ko so se v nizozemskem pokalu ustavili že v šestnajstini finala. Zato ne čudi, da je v prejšnji sezoni prišlo do kar dveh trenerskih menjav.
Poleti je trener PSV Nemec Roger Schmidt, ki se ga spomnimo iz obdobij, ko je bil trener Bayerja Leverkusna in RB Salzburga.
Najboljši strelec ekipe je mladi, 21-letni napadalec Donyell Malen, ki je po kar 17 golih, ki jih je v 25 nastopih zabil v prejšnji sezoni, medtem debitiral tudi že v majici nizozemske reprezentance.
Vsekakor zelo razburljiv je tudi komaj 18-letni nizozemski ofenzivni vezist maroških korenin Mohamed Ihatteren, ki je prejšnjo sezono zabil osem golov. Podobno je uspelo tri leta starejšemu krilnemu napadalcu Codyju Gakpoju. Oba sta v članski nogomet prišla iz mladinske šole PSV.
Kapetan PSV je 23-letni desni bočni branilec Denzel Dumfries, ki že nekaj časa igra za nizozemsko reprezentanco.
Donyell Malen
PSV je že januarja zapustil mladi krilni napadalec Steven Bergwijn, ki je za kar 35 milijonov evrov prestopil v londonski Tottenham. Poleti je PSV ostal še brez mladega napadalca Sama Lammersa, ki je za devet milijonov evrov odšel k Atalanti Josipa Iličića.Denar od prodaj so v Eindhovnu investirali v nakup izkušenega nemškega levega bočnega branilca Philippa Maxa, za katerega so Augsburgu odšteli osem milijonov evrov.
Pred dnevi je napad PSV okrepil tudi izkušeni izraelski golgeter Eran Zahavi, ki se je v Evropo vrnil po štirih letih, v katerih je za kitajski Guangzhou zabil več kot sto golov. Da pri 33 letih še zna zabijati gole, je dokazal tudi v preteklih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020, v katerih je zabil kar enajst golov. Dva tudi na tekmah proti Sloveniji.
PSV je novo sezono sicer začel prepričljivo. Z dvema prvenstvenima zmagama na dveh prvenstvenih tekmah. Najprej je v gosteh odpravil Groningen s 3:1, potem je pretekli konec tedna na svojem stadionu z 2:1 premagal Emmen. Upamo seveda, da zmagoviti niz Nizozemcev ne bo trajal dolgo in se bo končal že jutri v Murski Soboti.
