Prva grenka azijska izkušnja za Katanca

Slovenija v Katarju le ni ujela zmagovalnega ritma. Od nogometnega leta 2014 se je poslovila z dvema zaporednima porazoma (Anglija in Kolumbija), nato pa je v uvodnem letošnjem nastopu napolnila mrežo San Marina in v Stožicah osrečila več tisoč navijačev. Samozavestno se je podala v Katar na nepredvidljivo izkušnjo. Odpravila se je v pomlajeni in manj izkušeni zasedbi, na koncu pa plačala davek skromni učinkovitosti.

Zapravila je preveč priložnosti, da bi lahko računala na udoben rezultat. Gostiteljem je za nameček dovolila, da so na začetku drugega polčasa izkoristili trenutek nepazljivosti in po mojstrskem strelu zatresli mrežo Jana Oblaka. Slovenija se v domovino vrača bogatejša za nove izkušnje, a tudi s porazom, ki pa bi lahko pomagal, če bo znal selektor Srečko Katanec do junijskega srečanja z Anglijo pravočasno opozoriti na napake.

Začelo se je z gostovanjem ZAE za Bežigradom

Slovenija je izgubila že ogromno tekem z evropskimi, afriškimi in ameriškimi predstavniki, z azijskimi pa vse do gostovanja v Dohi ni. Katar je s tesno zmago poskrbel za konec prijetnega niza, ki je trajal skoraj 20 let. Začel se je na štadionu za Bežigradom, kjer je 21. maja 1996 gostovala izbrana vrsta Združenih Arabskih Emiratov.

Naključje je hotelo, da je bila to reprezentanca, ki se je pozneje ogrela za strokovne usluge Srečka Katanca in mu ponudila mesto selektorja. Katanec se je po nekajletnem delu na Bližnjem vzhodu za nekaj časa poslovil od vloge selektorja, na vedno vroči stolček pa se je vrnil šele leta 2013, ko je sprejel ponudbo predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksandra Čeferina in postal selektor Slovenije.

V svojem prvem ''mandatu'' na slovenski klopi se je večkrat pomeril z azijskimi tekmeci in z njimi ni doživljal večjih težav. Podobno je veljalo tudi za Matjaža Keka, ki je pred SP 2010 v Maribor povabil Katar in ga nadigral s 4:1, nato pa po slovesni otvoritvi štadiona Stožice v Ljubljani še Avstralijo, dolgoletno članico nogometne Oceanije, ki pa se je zaradi težavnih kriterijev za nastop na največjem tekmovanju na svetu odločila za administrativno selitev v Azijo. Tam ji je tako všeč, da je letos ponosno gostila azijsko prvenstvo in ga kronala s prvim mestom.

Ko je pred petimi leti gostovala v Ljubljani, je izgubila z 0:2, to pa je bila že osma tekma Slovenije z ''azijskim'' tekmecem, na kateri so nogometaši s podobo Triglava na prsih ostali neporaženi.

Niz je trajal še pet let, vse do ponedeljkovega gostovanja v Dohi, ko je imela pomlajena Katančeva zasedba v nogah dovolj priložnosti, da bi se v Evropo vrnila vsaj z neodločenim rezultatom, če ne celo zmago. Ker pa je priložnosti zapravljala kot po tekočem traku, je plačala krut davek neizkušenosti in slabi učinkovitosti pri zaključevanju izrazitih priložnosti. S tem se je končala slovenska nedotakljivost proti azijskim predstavnikom, z njimi se Slovenija do nadaljnjega ne bo srečevala. Zdaj bo vso zbranost in energijo posvetila junijskemu spektaklu z Anglijo, gost prihaja na najverjetneje razprodane Stožice. Tam bo imela Katančeva četa priložnost, da oplemeniti statistiko z novim mejnikom, saj je proti Angliji vedno ostala kratkih rok. Dvakrat je izgubila na Wembleyju, enkrat pa na SP v Južni Afriki. Je napočil čas, da ''trem levom'' dokaže, da je sposobna enakovrednejšega boja z nekdanjimi svetovnimi prvaki?