Strelec "totega" gola, ki je v dveh minutah postal legenda Maribora

Avgusta 1998 – leto preden je Bojan Prašnikar z Mariborom poskrbel za zgodovinsko ligo prvakov in je prvič pristal na svetovnem nogometnem zemljevidu, le nekaj mesecev pozneje pa si je z uvrstitvijo Slovenije Srečka Katanca (in Zlatka Zahovića) na prvo veliko tekmovanje, evropsko prvenstvo 2000, mesto na njem dodatno utrdil – je slovenski nogomet dočakal svoj prvi veliki trenutek na mednarodni ravni.

Takrat je Maribor v Ljudskem vrtu gostil velikana nizozemskega (in tudi evropskega) nogometa PSV Eindhoven. Na zadnjo stopničko pred uvrstitvijo v sanjsko nogometno ligo so evropski prvaki iz leta 1988, ki so se danes po več kot dveh desetletjih vrnili v Slovenijo, stopili kot veliki favoriti.

Te vloge pa na prvi tekmi niso upravičili in se po njej znašli v godlji. Z legendarnim angleškim trenerjem Bobbyjem Robsonom na čelu so v Ljudskem vrtu namreč doživeli hladen tuš in izgubili z 1:2.

Odločilen trenutek se je zgodil v 84. minuti, ko je za nepričakovano zmago Maribora z glavo zadel robusten nogometaš s številko 13 na hrbtu, ki je na igrišče prišel le dve minuti pred tem in poskrbel za veliko evforijo med več kot osemtisočglavo množico navijačev.

Gola se spominja, kot da bi ga zabil včeraj

V igro je v 82. minuti vstopil namesto Marka Kmetca (na fotografiji). Dve minuti za tem je zabil gol za zmago proti PSV. Foto: Reuters Danes, 22 let pozneje, ob novem, drugem gostovanju PSV pri nas, se junak te nepozabne zmage Maribora dogodkov spominja, kot da bi se zgodili včeraj.

"Dalibor Filipović je poslal dolgo podajo v kazenski prostor, Muamer Vugdalić jo je z glavo poslal na drugo stran, vrgel sem se na žogo in z glavo zadel. Kako sem dosegel gol, sploh nisem videl. Žogo sem videl, šele ko je bila v mreži," pravi Peter Breznik, kar 191 centimetrov visok nekdanji nogometaš, ki smo ga na igrišču videvali v različnih vlogah. Bil je branilec, defenzivni vezist in … tudi napadalec.

"Na tisti tekmi sem vstopil kot napadalec. Spomnim se, da sem se z ekipo ogreval že pred tekmo, saj ni bilo jasno, ali bo Stipe Balajić, ki je imel težave s poškodbo, igral. Potem sem se ogreval še vso tekmo, saj sem moral biti pripravljen, če se Stipe poškoduje. Na koncu sem se ogreval 120 minut. Ko sem vstopil v igro, sem bil 'zmatran kot pes'," se je zasmejal danes 50-letni nekdanji nogometaš.

Najprej je poskrbel za smeh, potem za izbruh veselja

"Spomnim se, da sem imel pred vstopom v igro precej treme, ampak je po prihodu na zelenico izginila. Takoj za tem sem se znašel v priložnosti. Streljal sem z roba kazenskega prostora, a sem zgrešil celo žogo. Cel stadion se mi je smejal. Je pa res, da me je pred strelom nasprotnikov branilec rahlo udaril od zadaj. Tega gledalci niso videli. Le nekaj trenutkov za tem sem zadel. Stadion je eksplodiral. Bilo je fantastično vzdušje in veliko veselje, ko je bilo tekme konec," se dogodkov še danes dobro spominja Breznik. Morda tudi zato, ker je o njih pred nekaj dnevi debatiral v živo s svojim takratnim soigralcem Stipetom Balajićem.

Pred dnevi se je v Dalmaciji družil z nekdanjim soigralcem, legendarnim hrvaškim dolgoletnim nogometašem Maribora Stipetom Balajićem. Obujala sta tudi spomine na tekmo s PSV. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

"Sem na dopustu na Braču, kjer sva se s Stipetom ravno pred nekaj dnevi ujela na kavi. Pogovarjala sva se tudi o tej tekmi in obujala spomine. Spomnila sva se velike zmage v Mariboru. In tudi tiste nesrečne tekme v Eindhovnu, kjer smo izpadli. Res škoda tiste prečke. Če bi zadeli za naše vodstvo z 2:1, bi se zagotovo uvrstili naprej. PSV bi bil na tleh. Tako pa se je po vse obrnilo v drugo smer," se je spomnil povratne tekme v Eindhovnu, kjer je Maribor spet prišel do vodstva, pri rezultatu 1:1 po strelu Damjana Gajserja zatresel tudi prečko PSV, a potem prejel najprej en gol, v podaljških pa še dva, izgubil z 1:4 in izpadel.

Ob polčasu tekme v Eindhovnu je padlo tudi nekaj "šamarov"

"Nizozemce smo imeli na kolenih. Ob polčasu, ko je bil rezultat 1:1, je bilo v tunelu med domačimi nogometaši zelo vroče. Nekega mladega Brazilca (mislil je na takrat 20-letnega brazilskega bočnega branilca Jorginha Paulisto), ki je poizkušal z nekaj atraktivnimi preigravanji in igral po svoje, so nogometaši PSV stisnili ob zid in mu rekli, naj se ne zafrkava. Padlo je tudi nekaj 'šamarov'," je anekdoto slikovito opisal Štajerec in nasmejal.

Prizor s povratne tekme v Eindhovnu, kjer je PSV po podaljških zmagal s 4:1 in se uvrstil v ligo prvakov. Foto: Reuters

"Toda Nizozemcem takrat ni bilo do smeha. Videli so, da je vrag vzel šalo. Škoda, res smo jih imeli v svojih rokah. Zmanjkalo nam je sreče, da bi jih premagali in se že takrat uvrstili v ligo prvakov," je povedal Breznik, ki sanjske evropske nogometne lige tudi pozneje ni okusil. V Mariboru je namreč zdržal samo eno leto. Tekma v Eindhovnu je bila šele njegova 17. v vijoličastem dresu. Po njej je bilo mariborskih nastopov samo še osem. Po koncu sezone je odšel.

"Bojan Prašnikar je bil sicer odličen trener, kar je dokazal tudi na tekmah proti PSV, saj smo zadetke dosegali prav po napakah nasprotnikov, na katere nas je opozarjal. Toda z mano ni bil zadovoljen. Iskal je drugačen profil nogometašev in smo se razšli," nobenih zamer ne goji do legendarnega slovenskega trenerja, s katerim je sodeloval pri Mariboru.

V vsega 25 tekmah je postal legenda Maribora

Navijači Maribora ga še danes radi ogovorijo. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Zanimivo je, da je med navijači Maribora še danes zelo priljubljen, čeprav je v Ljudskem vrtu odigral zgolj 25 tekem (in dosegel štiri gole), pa tudi v javnosti se, odkar se je po nekaj letih igranja futsala in trenerskemu poslu med nižjeligaši od nogometa poslovil, pojavlja res redko. Kako to?

"Ne vem. Morda zato, ker sem bil do vseh odprt in ljudski. Sem tudi Mariborčan. Večino navijačev sem poznal. Bil sem tudi borben, požrtvovalen igralec. Najbolj sem bil vesel, če sem za gol lahko podal," je pojasnil in dodal, da status, ki ga uživa med navijači Maribora, čuti tudi sam.

"Še vedno se pogosto zgodi, da me kdo na ulici ustavi. Pa malo pokramljamo, kar vedno rad počnem. Sem tudi v stikih z upravo. Pa z nekaterimi starejšimi igralci. Hodim na evropske tekme in na derbije. Maribor imam rad. Škoda, da se je na koncu razpletlo tako, da sem tam igral zgolj eno leto," je še danes žal Brezniku, ki je še pred prihodom v Maribor štiri leta igral za Muro.

V srcih ga nosijo tudi navijači Mure

V dresu Mure. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl "Tam sem preživel štiri najlepša nogometna leta. Tako kot Maribor ima tudi Mura odlične navijače. Imeli smo sijajno ekipo. Alfred Jermaniš, Boško Bošković, Franc Cifer, Andrej Poljšak, Alen Ščulac, Danijel Brezič, Vlado Kokol, Primož Gliha … Zagotovo sem še koga pozabil. Bili smo blizu vrha, osvojili tudi pokal. Prečudovito je bilo. Izjemno klapo smo imeli. Po vsakem treningu smo se družili. Res lepi spomini," je povedal Mariborčan, ki je nogometno pot končal leta 2007 v vrstah tretjeligaša Malečnika. Prav v dresu tega je ugotovil, da je globok pečat pustil tudi v Murski Soboti.

"Ko smo v Murski Soboti gostovali z Malečnikom, so navijači, ko sem prišel na stadion, skandirali moje ime. Neopisljivo je bilo. Res lepi občutki. Tam imam še danes veliko prijateljev, s katerimi se slišim. Odlično je bilo na in ob igrišču. Muro spremljam redno. Še danes pridem tudi na kakšno tekmo," je ob koncu še povedal Breznik, ki mu je žal, da ga zvečer ne bo v Fazaneriji.

Robusten branilec, ki je na 244 tekmah prejel samo en rdeč karton

"Na žalost sem na dopustu, drugače bi bil zagotovo zraven. Bom pa tekmo spremljal prek televizijskih zaslonov, seveda. Ante Šimundža opravlja sijajen posel. Sestavil je odlično ekipo, ki jo drži skupaj. Vsa čast mu za vse, kar mu uspeva. To je čudovito," je nad zasedbo, ki je v Mursko Soboto prinesla drugo pokalno lovoriko v zgodovini kluba, navdušen njen nekdanji nogometaš, ki je sodeloval pri prvi leta 1995.

Nad zdajšnjo Muro Anteja Šimundža, ki je v Mursko Soboto prinesla prvo lovoriko po dolgih 25 letih čakanja, je navdušen. Foto: Grega Valančič/Sportida

V prvi slovenski ligi je kot član Maribora, Mure, mariborskega Železničarja, velenjskega Rudarja, Korotana in tudi sežanskega Tabora v 244 tekmah, čeprav je večino teh odigral v obrambi, zabil kar 45 golov in, verjeli ali ne, prejel samo en rdeč karton.

"Vsak, ki me je pogledal, je mislil, da sem grobijan, a sem bil izključen samo enkrat. Še takrat, ker sem bil ob prekršku zadnji človek v obrambi. Bil sem robusten, a dokaj nežen nogometaš," se je spomnil nogometnih časov nekdanji nogometaš, ki je zdaj podjetnik in ima danes kakšen kilogram ali dva več, kot jih je imel takrat.

"Kako si ti s 'totimi' kilogrami zabil 'toti' gol?!"

"Večkrat mi kdo reče, daj, pokaži, kako si ti dal 'toti' gol s 'totimi' kilogrami?! Pa si ogledamo videoposnetek in vidijo, da je bil na igrišču povsem drug človek, kot ga vidijo zdaj," se je na svoj račun ob koncu zelo prijetnega pogovora pošalil Breznik, se ob tem glasno nasmejal, za konec pa nekaj besed namenil še današnjemu spektaklu v Fazaneriji in sporočil: "Mislim oziroma celo prepričan sem, da bo Muri uspelo. PSV bo spet padel!"

Povzetek tekme Maribor : PSV 2:1 ("toti" gol Petra Breznika pri 2:10):

Nazadnje je PSV pri nas "padel" prav zaradi njegovega gola. Če bo praznih rok iz Slovenije odšel tudi tokrat, bo Mura ob novem, "koronskem" sistemu evropskih nogometnih pokalov takoj napredovala v naslednji krog. In poskrbela za največji podvig v svoji skoraj stoletni zgodovini, pa tudi za nov veliki trenutek slovenskega nogometa. Srečno!

Sportal Na Fazaneriji odjeknila petarda, slovo slovenskih klubov, Rožman uspešen

Sportal Prvi mož Mure opozarja, kaj bi lahko uničilo idilo