NK Olimpija
Torek, 7. 4. 2026, 4.00
2 dneva, 11 ur
Komentar
Presenečeni nad dogajanjem v Olimpiji? Vsakič znova.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
Goran Boromisa po štirih letih zapušča položaj športnega direktorja Olimpije.
Kaj odhod Gorana Boromise pomeni za Olimpijo?
V teh dneh sem večkrat sedel na terasi kakšnega lokala. Primernejšega vremena, da izgovori v stilu bega pred vročino ali gašenja žeje zvenijo vsaj približno legitimno, letos pač še ni bilo. Kdo ve, kdaj bodo spet – zveneli vsaj približno legitimno. Med drugimi so z mano na podoben način zelo prijetne temperature izkoriščali tudi nekateri novinarski kolegi in nikakor ni bilo prvič, da je prav eden od teh v prav eni od teh situacij poskrbel za sprožilec. Za motivacijo. Za razmislek.
Kolega (se) je spraševal, zakaj smo na vašem in našem športnem portalu podpis nove pogodbe Federica Bessoneja označili za presenečenje. Spraševal (se) je, kako je lahko nekaj presenečenje, ko pa je natanko takšen epilog pogajanj nedolgo pred tem napovedal prvi mož ljubljanske Olimpije Adam Delius.
Da so podrobnosti usklajene, da so si segli v roke in da bo podaljšanje uradno potrjeno v četrtek, 2. aprila, je za Ekipo konec marca napovedoval predsednik zmajev. In tako je bilo. Prišel je četrtek, iz zmajevega gnezda je prispela informacija, da bo Argentinec na klopi aktualnih državnih prvakov vsaj še eno, morda še dve sezoni. Kako torej utemeljiti, da – drznil si bom uporabiti množino, ker verjamem, da nisem edini – smo bili (in smo v veliki meri še zdaj) presenečeni?
Adam Delius je bil presenečen, da Goran Boromisa ni sprejel zadnje ponudbe.
Kdo stoji za zadnjimi potezami?
Ne, ne gre za to, da bi preveč dvomili o trenerskih sposobnostih Federica Bessoneja. Je že res, da 42-letnemu strategu Olimpije ni uspelo vrniti v boj za naslov in da se je grdo opekel tudi na pokalni fronti, a ljubljanska zasedba bolj primernega in bolj motiviranega trenerja v tej sezoni najbrž ni imela. Predvsem motiviranost pa je nekaj, kar Olimpiji že dalj časa povzroča velike težave.
Vrnimo se k napovedi Adama Deliusa. K usklajenim podrobnostim, k stisku rok in uradni potrditvi novih pogodb. Da, gospod Delius je uporabljal množino. No, dvojino. Predsednik je namreč svojo kljukico postavil tako ob Bessoneja kot ob vprašanje o prihodnosti športnega direktorja Gorana Boromise.
Zadnjo je zarisal prehitro. Na velikonočno nedeljo je Delius objavil ganljivo pismo, v katerem se je poslovil od prijatelja, ki mu je treba "dovoliti, da odide, ko spoznaš, da cilji in priložnosti ne vodijo več v isto smer kot vizija uspeha". Pričakovano? Za vse, ki vsaj bežno poznajo dogajanje v stoženskih pisarnah, povsem. Športni direktor je bil na izhodnih vratih dalj časa. Smo kljub temu presenečeni? Vsakič znova.
Novo pogodbo si je prislužil tudi Nemanja Motika.
Da je bil praznični konec tedna zares poln presenečenj, je nekje vmes poskrbela še nova pogodba, ki jo je podpisal Nemanja Motika. Tudi v tem primeru o opredeljevanju do (ne)upravičenosti nadaljnjega sodelovanja nima smisla razpravljati, zagotovo pa je na mestu vprašanje, kdo stoji za kadrovskimi potezami, ki jih več kot očitno ni povlekel športni direktor v odhajanju. Predvsem pa je to serija premikov, ki najbolj zgovorno pričajo o popolni odsotnosti (realne) dolgoročne vizije v zmajevem gnezdu.
Športni direktor, ki je delal čudeže
Kakšna je zapuščina Boromise? Funkcijo športnega direktorja pri Olimpiji je Hrvat uradno prevzel sredi avgusta 2022, a je na tem položaju Mladena Rudonjo nasledil že prej, v zgodnejših poletnih dneh. To je bilo kaotično, turbulentno poletje v zmajevem gnezdu. Tisto, ki ga je zaznamoval odmeven spor s hrvaško legendo, Robertom Prosinečkim. Pa famozna novinarska konferenca, na kateri so z upravo kluba želeli obračunati najzvestejši navijači zeleno-belih, mimogrede pa so Albertu Rieri sporočili še, da v Ljubljani ni dobrodošel.
Toda hkrati je bilo to poletje, s katerim se je začelo eno najuspešnejših obdobij v zgodovini kluba. Albert Riera je Olimpijo v naslednjem letu dni popeljal do dvojne krone, Joao Henriques, ki je Majorčana nasledil na vročem trenerskem stolu, pa je poskrbel za prvo evropsko jesen zmajev. Po portugalskem strategu in vmesnem obdobju Zorana Zeljkovića je bil znova čas za Španca, vajeti v Stožicah je prevzel Victor Sanchez, Olimpija se je še drugo leto zapored vrnila v konferenčno ligo in vnovič osvojila tudi državni naslov.
Goran Boromisa je Raula Florucza našel v hrvaški drugi ligi. Letos je v dresu belgijskega Union SG igral elitno ligo prvakov.
Vmes so se na severu slovenske prestolnice vrstili nogometaši, ki so bili drugje odpisani, potisnjeni na stranski tir, v Ljubljani pa so ponovno obudili svojo kariero. Brez visokih vložkov se je zvrstilo nekaj visokih, celo rekordnih prodaj. Timi Max Elšnik, Svit Sešlar, Raul Florucz, Marcel Ratnik, Peter Agba ...
Poteze, ki so nemalokrat poskrbele za začudenje tudi pri navijačih Olimpije, a so se v večini izkazale za zadetek v polno. Poteze, ki so znova in znova dokazovale, da Boromisa spretno krmari znotraj zelo ozkih okvirjev, ki sta jih s svojo vizijo poslovanja začrtala Adam Delius in Igor Barišić. Poteze, ki jih bodo v Ljubljani še kako pogrešali.
Tvorci uspehov odhajajo
Motiviranosti, ki žene Federica Bessoneja (ta se je po prihodu iz Andore v Ljubljani zaljubil v "pogoje, kakršni pritičejo Barceloni", kot se je izrazil sam), pri Boromisi že nekaj časa ni bilo več. Hrvat se tudi sam zaveda, da se mu je morala za vse uspehe v zadnjih štirih letih glede na razpoložljiva sredstva tu in tam nasmehniti tudi sreča. Veliko nje. In zaveda se, da se na dolgi rok na njeno pomoč ne gre zanašati, kar je med drugim spoznal na primerih Jorga Simaa, Erwina van de Looija in še koga. To sporočilo je brez dvoma skušal predati tudi predsedniku in direktorju, a ostalo je pri poskusih.
Nejasna ostaja tudi prihodnost Agustina Doffa.
"Gospodu Boromisi je bila ponujena najboljša pogodba, kar jih je kadarkoli prejel športni direktor NK Olimpija Ljubljana. Ponudba je temeljila tudi na priznanju za dosežene rezultate v zadnjih letih. Kljub temu gospod Boromisa te ponudbe na moje presenečenje ni sprejel," je zapisal gospod Delius. Presenečen je bil tudi sam. Morda bo presenečen, če se s podobnim epilogom v bližnji prihodnosti zaključijo tudi pogajanja z Agustinom Doffom, ki je sicer dal vedeti, da si želi kariero končati v Ljubljani.
Morda je bil presenečen že kdaj prej, ko je iz slovenske prestolnice kljub usklajenim podrobnostim, stisku rok in najavljeni uradni potrditvi odkorakal še kakšen tvorec uspehov. Mnogi so preprosto želeli več, kot je bil Delius pripravljen deliti. Da so bili v svojih zahtevah nerazumni, je bilo večkrat slišati iz ust vodstva kluba.
Toda nabralo se jih je kar nekaj in vrste tvorcev so vse redkejše. Temu primerno bi utegnilo biti tudi število uspehov ob koncu letošnje sezone. Pričakovano? Najbrž. Bomo znova presenečeni, kako dolgo pot je v letu dni po osvojenem naslovu in nekaj rekordnih prodajah prepotovala Deliusova Olimpija? Vsakič znova.
