Tadej Pogačar
Četrtek, 9. 4. 2026, 16.30
1 mesec, 1 teden
Pogačar pred velikim izzivom, ki mu lahko odpre vrata do zgodovine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,99
Prestižna francoska klasika z zahtevnimi tlakovanimi odseki Pariz–Roubaix je tik pred vrati. Tadej Pogačar bo v nedeljo, 12. aprila, poskusil doseči zmago na edini dirki s statusom spomenika (monumenta) na kolesarskem koledarju, ki je v svoji zbirki še nima. Kaj sporoča pred velikim izzivom in kdo bo sestavljal njegovo ekipo?
"Ni skrivnost, da je Pariz–Roubaix eden mojih glavnih ciljev to pomlad. Dirke, ki sem jih odpeljal doslej, so potekale popolno, zato je motivacija visoka, pritisk pa majhen," je v napovedi pred dirko sporočil Tadej Pogačar, ki si je z ekipo danes ponovno ogledal nekaj zahtevnih delov trase.
Lani je na Roubaixu med člani nastopil prvič (dvakrat je dirkal v mladinski kategoriji) in se takoj enakovredno kosal z Nizozemcem Mathieujem van der Poelom ter na koncu osvojil drugo mesto. "V dirki bom užival ne glede na rezultat," zagotavlja, a si bržkone želi precej več kot to.
Pogačar na ogledu trase dirke Pariz-Roubaix.
"Veselim se vikenda in dobre dirke. Imamo zelo močno ekipo z več kolesarji, ki so tu že stali na stopničkah, zato nisem edini, ki lahko poseže po vrhunskem rezultatu," je prepričan 27-letni Slovenec, ki pri pripravi na tlakovano klasiko ni ubiral bližnjic. Z mehanikom Boštjanom Kavčnikom in ostalim podpornim osebjem je večkrat obiskal traso ter testiral različne kose opreme, s katero bo najbolj kos izzivu. Decembra lani je na medijskem dnevu v Benidormu v Španiji priznal, da bi mu več pomenila prva zmaga na Roubaixu kot pa peta na Dirki po Franciji.
Tadej Pogačar currently on Paris Roubaix recon 🥰
— Lukáš Ronald Lukács (@lucasaganronald) April 9, 2026
The weather is now beautiful, but rain is expected on Saturday and cold cloudy day on Sunday.
🎥: @DaCyprien #ParisRoubaix pic.twitter.com/f3eOW0iUfY
Pogačar se bo tudi v nedeljo lahko zanesel na pomoč Floriana Vermeerscha in Nilsa Politta. Belgijec je bil leta 2021 drugi v izjemno zahtevni, deževni in blatni izvedbi dirke, Politt pa je drugo mesto osvojil leta 2019, ko je v sprintu izgubil proti Philippeju Gilbertu. Oba bosta ključna pomočnika v zaključku, morda pa lahko posežeta tudi po lastnem rezultatu. V ekipi so še Mikkel Bjerg, Antonio Morgado, Sebastián Molano in Rui Oliveira.
Če bi Pogačarju uspelo osvojiti še "severni pekel", kot zaradi geografske lege in zahtevnosti imenujejo dirko, bi se pridružil elitni druščini kolesarjev, ki so zmagali na vseh petih spomenikih (Milano–Sanremo, Flandrija, Pariz–Roubaix, Liege–Bastogne–Liege in Lombardija): Rik Van Looy, Eddy Merckx in Roger De Vlaeminck, pustil pa bi tudi odprta vrata do osvojitve petih spomenikov v eni sezoni, kar do zdaj ni uspelo še nikomur.
Po Roubaixu sta do konca sezone na sporedu še dva spomenika, konec aprila Liege–Bastogne–Liege, kjer je Pogačar zmagal že trikrat, in Lombardija v oktobru, kjer ima že pet zmag.
Seznam kolesarskih spomenikov:
1. Milano–Sanremo (La Primavera ali La Classicissima)
Slovenski zmagovalci: Matej Mohorič 1x (2022) in Tadej Pogačar 1x (2026)
Enodnevna dirka Milano–Sanremo – znana tudi kot La Primavera (spomladanska klasika) ali La Classicissima (klasika vseh klasik) – je prva velika klasika sezone. Dirka, ki se konča na obali Ligurskega morja, je bila prvič organizirana leta 1907 in je z dolžino skoraj 300 kilometrov daleč najdaljša enodnevna dirka na koledarju Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Zaradi razmeroma ravninske trase velja za dirko po meri sprinterjev, vendar zaključna vzpona Cipressa in Poggio ponujata priložnost tudi drugim tipom kolesarjev. Pogosto jo opisujejo kot "najlažji spomenik za končati, a najtežji za zmagati". Med zmagovalce več kot stoletne zgodovine sta se doslej vpisala dva Slovenca – Matej Mohorič leta 2022 in letos še Tadej Pogačar.
Pogačar je marca zmagal na diri Milano-Sanremo, kjer so mu strokovnjaki napovedovali najtežjo pot do zmage.
2. Dirka po Flandriji (Ronde van Vlaanderen ali De Ronde (dirka)
Slovenski zmagovalec: Tadej Pogačar 3x (2023, 2025 in 2026)
Dirka po Flandriji poteka vsako prvo nedeljo v aprilu. Prvič je bila organizirana leta 1913, trasa pa običajno meri več kot 270 kilometrov in poteka po flamskih Ardenih. Znana je po kratkih, strmih klancih in tlakovanih (kockastih) odsekih. Proga se iz leta v leto nekoliko spreminja, start pa se je v zadnjih letih izmenjeval med Antwerpnom in Bruggeom. Ključna točka dirke je vzpon Oude Kwaremont, najdaljši klanec na dirki (2,2 kilometra) z največjim naklonom do 11 odstotkov, ki ga kolesarji prevozijo trikrat. Na dan dirke se vzpon spremeni v pravo kolesarsko romanje, ob trasi pa vlada izjemno navijaško vzdušje.
3. Pariz–Roubaix (kraljica klasik ali severni pekel)
Slovenski uspehi: Jakob Omrzel (zmaga med mladinci 2024), Erazem Valjavec (drugo mesto)
Dirka Pariz–Roubaix poteka en teden po Dirki po Flandriji in je zadnja tlakovana klasika. Prvič je bila organizirana leta 1896, do leta 1967 se je začenjala v Parizu, nato so start prestavili v Compiègne. Dirka slovi po dolgih odsekih pavéja (tlakovanih cest), saj vključuje približno 30 sektorjev kock v skupni dolžini več kot 50 kilometrov. Med njimi izstopa zahtevni odsek Arenberški gozd. Cilj je tradicionalno na velodromu v Roubaixu, kjer se zmagovalci po dirki simbolično oprhajo v znamenitih tuših. Pariz–Roubaix velja za najtežji kolesarski spomenik in eno najbolj prepoznavnih enodnevnih dirk na svetu.
Ena od značilnosti dirke Pariz-Roubaix so tudi znameniti tuši na velodromu v Roubaixu, kjer je cilj dirke.
4. Liège–Bastogne–Liège (La Doyenne – stara dama)
Slovenski zmagovalci: Primož Roglič 1x (2020), Tadej Pogačar 3x (2021, 2024 in 2025)
Četrti spomenik sezone je na sporedu konec aprila (letos 26. aprila) kot sklepno dejanje spomladanskih enodnevnih dirk. Prvič je bil organiziran leta 1892, zato velja za najstarejši kolesarski spomenik. Letos bo na sporedu že 112. izvedba. Skoraj 260 kilometrov dolga trasa je zaradi zahtevnega, razgibanega terena pogosto opisana kot "dirka izčrpavanja", saj favorizira hribolazce in tudi specialiste za tritedenske dirke.
5. Giro di Lombardia (classica delle foglie morte – dirka padajočega listja)
Slovenski zmagovalec: Tadej Pogačar 5x (2021, 2022, 2023, 2024 in 2025)
Dirka po Lombardiji je zadnji kolesarski spomenik sezone in hkrati zadnja dirka svetovne serije na koledarju. Običajno poteka sredi oktobra (letos 10. oktobra). Prvič je bila organizirana leta 1905, sprva pod imenom Milano–Milano. Trasa se danes izmenjuje med startom in ciljem v Comu in Bergamu ter slovi po razgibanem terenu okoli Komskega jezera. Podobno kot Liège–Bastogne–Liège velja za dirko po meri hribolazcev, saj vključuje zahtevne vzpone, kot je Madonna del Ghisallo, kjer stojita tudi znamenita kapela in muzej, posvečena kolesarstvu.
Preberite še:
