Le oblaki so meja za Jana Oblaka

Res je, da je v dresu Benfice v tej sezoni branil že nekajkrat, a pred tem le v pokalu oziroma takrat, ko je bil do takrat prvi vratar Artur poškodovan. V nedeljo ni bil, pred Benfico pa je bila najbolj pomembna tekma od vseh. Derbi proti Portu, ki je bil tokrat zaradi preminulega Eusebia, legende Lizbončanov, portugalskega in tudi evropskega nogometa, od katere so se na štadionu La Luz poslovili prav na nedeljskem derbiju, nekaj posebnega. Med drugim so se Eusebiu poklonili tudi s tem, da so prav vsi nogometaši domače ekipe na hrbtu nosili njegovo ime. Med njimi je bil tudi Jan Oblak.

Prav veliko dela pred več kot 60 tisoč navijači, kolikor si jih je s tribun ogledalo največjo tekmo portugalskega nogometa, ni imel, a je vse, kar je moral, opravil z odliko. Poguma mladeniču, ki je pred dnevi praznoval šele 21. rojstni dan, ni manjkalo. Samozavesti prav tako ne. V nobenem trenutku tekme ni dajal občutka, da bi bil pod vtisom vsega, kar se je dogajalo okoli njega. Benfica je zmagala z 2:0 in skočila na vrh lestvice, sam pa je ohranil mrežo nedotaknjeno še na šesti tekmi med vratnicama dvakratnega evropskega prvaka. Branil je že 473 minut, a gola še ni prejel. Pohvalno.

Zato ne preseneča, da je Oblak vse bolj priljubljen tudi med navijači in portugalskimi mediji, ki jim njegov tekmec Artur ni preveč pri srcu. ''Artur je pogosto delal napake, navijači ga nimajo preveč radi. Ko se je poškodoval, je med vratnici stopil Oblak in priložnost odlično izkoristil. Postal je številka ena, o tem ni dvoma,'' nam je zaupala Ana Proenco, dolgoletna novinarka portugalskega športnega dnevnika O Jogo, ki največ pozornosti posveča predvsem nogometu in seveda tudi Benfici. ''Oblak je tudi na derbiju proti Portu svoje delo opravil odlično,'' je še pristavila.

Pred nekaj meseci na izhodnih vratih, zdaj številka ena

Oblaka zdaj najtežje še čaka. Zaupanje, ki ga je pridobil, bo moral upravičiti. Ker Škofjeločana, ki vseskozi daje vtis, kot da se ga nič ne dotakne, poznamo, se ne bojimo, da se tega ne bi zavedal. V prihodnosti bo naredil vse, da bo še boljši. Da je prišel do položaja, v katerem je zdaj, je moral prehoditi trnovo pot.

Že skok nekaj mesecev nazaj, v prejšnje poletje, razkriva veliko dramo. Takrat je bil v sporu s klubskim vodstvom in je želel zapustiti Benfico. Zato, ker so ga Lizbončani spet želeli poslati drugam, da bi se kalil in čakal na pravo priložnost. Takšnega scenarija, pa čeprav je komaj zakorakal iz najstniških let, preprosto ni želel sprejeti.

Pred tem je namreč v dresu Ria Aveja blestel v prvi portugalski ligi in dokazal, da spada med najboljše v portugalskem klubskem nogometu. Še prej je bil član Leirie, pri kateri je začel na klopi, a je potem trenerja prisilil, da ga je postavil med vratnici. In še pred tem pri Beira-Maru in Sportingu Olhanenseju, pri katerih je nezadovoljen sedel na klopi. Zdaj, le dobri dve leti pozneje, je zgodba povsem drugačna. Z Benfico ima sklenjeno novo, finančno veliko ugodnejšo pogodbo, ki ga do leta 2018 veže na Lizbončane. K njim je prišel leta 2010 iz Olimpije, pri kateri je branil le eno sezono. Potem ko je priložnost dočakal star le 16 let.

Branko Oblak: V ogenj sem ga poslal slučajno

''Med vratnici Olimpije je stopil slučajno. Takratni vratar Nedžad Botonjić je imel težave sam s sabo, Jan pa je na treningih blestel in rekel sem si, da mu bom ponudil priložnost. Niti pomisliti si nisem upal, da bo na tekmah vsaj tako dober, kot je bil na treningih, on pa je bil še boljši!'' se danes spominja Branko Oblak, ki je zdajšnjemu vratarju Benfice, s katerim, mimogrede, nista v sorodu, kot prvi ponudil priložnost v članskem nogometu. ''Neverjetno miren, tih in deloven je bil. To, kar je kazal takrat pri vsega 16 letih, je bilo nekaj, česar še nisem videl. Da je pravi delavec in seveda tudi nevsakdanji talent, pa je v prihodnjih letih le še potrdil. Zdaj je številka ena Benfice in več sploh ni treba dodati,'' mlademu vratarju laska najboljši slovenski nogometaš vseh časov in za konec dodaja: ''Čaka ga še ogromno dela, a je na dobri poti, da doseže Samirja Handanovića. Zdaj še ni na njegovi ravni. O tem ni dvoma.''

Seveda, za Samirjem Handanovićem je na stotine tekem v italijanski ligi, na svetovnem prvenstvu in v evropskih pokalih, med najboljše na svetu spada že vrsto let. Oblak je tekem, kot je bila nedeljska, odigral zelo malo. Čaka ga še veliko dela, vzponov in verjetno tudi padcev, a trenutno se zdi, da je zanj meja zgolj nebo.