SP 2026
SP 2026 v nogometu
Ponedeljek, 20. 7. 2026, 5.45
1 dan, 17 ur
Komentar po koncu SP 2026
Svinjarija. Zgodilo se je nedopustno.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,29
SP 2026, ki je potekal v ZDA, Kanadi in Mehiki, sta v mnogočem zaznamovala predsednika Gianni Infantino (Fifa) in Donald Trump (ZDA).
Kapo dol vsem nogometnim vragolijam in atraktivnim preobratom, ob katerih smo lahko v zadnjih tednih pogosto uživali na tekmah SP 2026, a je žal tisto, kar se je dogajalo ob zelenicah, tu pa je treba vključiti še nekaj kontroverznih novosti Mednarodne nogometne zveze (Fife), dodobra skazilo občutek ugodja. Nogomet je marsikaj izgubil. Postal je igra za bogate in vreča za bajne zaslužke, po aferi Balogun ter vpletenosti Donalda Trumpa pa se je požvižgal še na načela pravičnosti, ki so ga krasile v nekaterih drugačnih časih. To pa je nedopustno.
Včasih si komaj vedel, kdo je sploh predsednik katere izmed najmočnejših nogometnih organizacij na svetu, v zadnjem obdobju, ko se ogromno govori o denarju, novostih in odmevnih spremembah, pa je povsem drugače. Na tem mundialu sta se tako ime in podoba Giannija Infantina na naslovnicah svetovnih medijev pojavljala tako redno, da si je 56-letni Švicar še okrepil prepoznavnost. To mu zelo gode.
Odkar je prišel na odgovorni položaj in ugotovil, koliko denarja lahko prinese svetovno prvenstvo, zanj neizpodbitno zlato jajce in osrednji paradni konj Fife, se obnaša milo rečeno nenavadno. Da je rad v središču pozornosti, je dal vedeti že pred leti na prejšnjih kongresih Fife, ko se je na odru občasno začel obnašati kot rockovski zvezdnik. Kot ljubljenec množice.
Gianni Infantino je bil pričakovano navdušen nad SP 2026, ki je postregel z rekordnim številom udeležencev in tekem, Fifi pa je prinesel tudi rekorden dobiček.
Našel je idealen recept, s katerim je le še okrepil svoj status. Iskal je vse mogoče poti, da z vsem cirkusom, ki spremlja mundial, s pregovorno največjim nogometnim tekmovanjem na svetu zasluži kar največ. Želja po denarju pa je tako velika, da je pri tem večkrat pozabil na osnovno poslanstvo nogometa in se prodal. Ali pa celo postal podložen in se podredil volji tistega, ki vlada v državi gostiteljici.
Nogomet je dolgo veljal za igro, na kateri so si lahko zabavo v živo privoščili tudi tisti, ki nimajo toliko pod palcem. Na tem mundialu je bilo to nemogoče. Cene vstopnice in vsi preostali stroški so skočili v nebo, obisk nogometne tekme je prerasel normalne okvirje in postal ekskluzivna možnost zlasti za bogatejši sloj navijačev.
Uefa razmišlja bolj ljudsko
Kritik na delovanje Fife ne manjka, a kaj, ko ima Infantino že izdelan popoln načrt, kako obdržati vajeti odločanja v svojih rokah. Še vedno opravlja vlogo radodarnega Božička in od silnega zaslužka z največjih tekmovanj vselej odmeri pomemben delež za pomoč nacionalnim zvezam. Tega se najbolj razveselijo tiste iz manj razvitih ali bogatih okolij, v znak zahvale pa predsedniku Infantinu nudijo brezpogojno podporo, s katero se Švicarju nasmiha nov mandat.
Mnenji predsednika Uefe Aleksander Čeferin in Fife Gianni Infantino se razhajata na številnih nogometnih področjih, ki se dotikajo dela največjih nogometnih krovnih zvez.
Evropa je izjema. Na srečo Evropska nogometna zveza (Uefa), ki tudi sama v nekaterih stvareh ne velja za pretiranega angela, razmišlja bolj ljudsko in z večjim občutkom za tiste, ki jim je nogomet tudi namenjen. To pa so njegovi ljubitelji na tribunah. Tako je Uefa že sporočila, da ne namerava sprejeti nekaterih kontroverznih novosti, ki jih je Fifa vpeljala na tem mundialu. Največ prahu je dvignil obvezen odmor za osvežitev (Hydration Break) sredi vsakega polčasa, saj je povzročil razcvet marketinškega zaslužka.
Evropa že tako ni bila privržena ideji o razširitvi tekmovalnega formata na 48 udeležencev, še toliko bolj pa jo čudi predlog, ki so ga sprva predlagali Južnoameričani, da bi lahko že na naslednjem mundialu (2030) nastopilo kar 64 reprezentanc! Všeč je tudi Infantinu, glede na podporo večine članic, ki jo še vedno uživa, čeprav si je med SP 2026 privoščil kopico nedopustnih manevrov, pa obstaja resna možnost, da bi se ta ideja že prihodnjo pomlad pretopila v prihodnjo prakso.
Amerikanizacija je nogometu vzela dušo
V obdobju, ko je vpeljava sodniškega sistema VAR nogometne navdušence na številnih tekmah oropala izkazovanja pristnih čustev, na primer prešernega in sproščenega proslavljanja zadetka, ki je nekaj trenutkov pozneje ali pa po nekajminutni drami razveljavljen, podobno velja seveda tudi za strelce zadetkov in njihove soigralce, je Fifina brezčastna amerikanizacija, ki jo je najbolj zanimalo šelestenje bankovcev, še bolj uničila strukturo in dinamiko nogometnih spektaklov.
Odmori za osvežitev so tekme razklali na četrtine, finale pa je prvič v zgodovini med polčasoma ponudil rekordno dolg zabavno-glasbeni vložek. Nogomet ni ostal le nogomet, ampak se je v skladu z najbolj priljubljenimi športi v ZDA oprijel drugačnih vzvodov.
SP 2026 bo v spominu nogometnih zanesenjakov ostal tudi po obveznem triminutnem odmoru za osvežitev sredi vsakega polčasa. Tudi če so bile razmere vse prej kot neznosne in je bila na primer temperatura zraka celo pod 20 stopinjami Celzija!
Izgubil je dušo. O tem bi lahko več povedali zlasti starejši ljubitelji nogometa, vajeni bistveno drugačnih svetovnih prvenstev. Takšnih, kjer politika ni krojila usode udeležencev in jih spravljala v neenakopraven položaj. V tem pogledu so na SP 2026 najbolj negativno izstopali nogometaši Irana, nekaterim pa nesporna svetovna supersila ZDA ni niti dopustila opravljati vloge na tekmovanju vseh tekmovanj. Kruto je na primer odmevala usoda somalijskega sodnika Omarja Artana. Takšni zapleti so spodkopavali zavezanost nogometa pravičnosti in pošteni igri.
Največjo črno piko je dala afera Balogun
Tovrstne nečednosti, ki žal niso bile osamljene, so očrnile dogodek in s tem delale krivico najboljšim nogometašem na svetu, pa tudi tistim malce manj dobrim, ki pa so vseeno znali pričarati senzacionalne rezultate in mešali štrene favoritom. Na zelenicah se je zgodilo ogromno čudovitih zgodb, dosežkov, nepričakovanih zasukov in epskih preobratov.
Ostal bo prijeten spomin na številne drame in poslastice, ki pa jim je žal dodatno veljavo in brezčasnost uničila pretirana amerikanizacija nogometa, z naskokom največjo črno piko pa je dodala afera Balogun.
Gianni Infantino in Donald Trump sta okronala novopečene svetovne prvake Špance. Vsak izmed zmagovalcev je prejel tudi šampionski prstan. Fifa si je idejo izposodila pri najbolj priljubljenih ligaških športnih tekmovanjih v Severni Ameriki.
Ko je svet videl, kako se je Fifa v želji za rekordnim zaslužkom pripravljena podrediti tudi tako bizarnim željam in svojstveni interpretaciji nogometnih dogodkov, kot jih je opisoval ameriški predsednik Donald Trump, in se je iz tega rodila afera Balogun, ena najbolj nizkotnih in sramotnih v zgodovini nogometa, je bila to resnično svinjarija. Nedopustna v vseh pogledih.
Da bi lahko nogometaš, v tem primeru izvrsten ameriški napadalec Folarin Balogun, ki je na dvoboju z BiH prejel rdeči karton, vendarle nastopil na naslednjem srečanju? Kako, prosim? Tega Infantinu številni niso oprostili, a te kritike nikakor niso bile usodne za Švicarja.
Falorin Balogun bi moral zaradi rdečega kartona izpustiti naslednjo tekmo, a je bil po tem, ko je Donald Trump poklical Giannija Infantina, "čudežno" pomiloščen.
Je pa zaradi te afere in še česa drugega prvenstvo, ki je sicer potekalo na čudovitih in modernih stadionih, tribune pa so bile bolj ali manj polne, podobno kot na SP 2022 pa so tudi tukaj izostali navijaški izgredi, prejelo ogromno črno piko. Ta je pokvarila končni vtis.
Fifin šov pa se pri tem očitno ne bo ustavil. Festival novosti velja pričakovati že na naslednjem svetovnem prvenstvu, ki bo leta 2030, verjeli ali ne, potekal v kar šestih državah in na treh različnih celinah. Najprej v Argentini, Paragvaju in Urugvaju, nato pa se bo preselil čez veliko lužo na Portugalsko, v Maroko in Španijo, deželo novopečenih svetovnih prvakov. In prav mogoče je, da bo na tistem mundialu nastopilo kar 64 držav, hkrati pa bo najmanj dodatnih kvot za SP 2030 v primerjavi z drugimi nogometnimi konfederacijami prejela Evropa. Pa čeprav je na SP 2026 dala novega svetovnega prvaka, hkrati pa kar šest od osmih četrtfinalistov.
