Se baterijski hranilnik podjetju splača? Analiza pokaže, koliko lahko prihranite

Odgovor se skriva v podatkih. NGEN na podlagi dejanske porabe in proizvodnje podjetja pripravi brezplačno in neobvezujočo poglobljeno analizo, ki iz 15-minutnih merilnih podatkov pokaže, kje nastajajo nepotrebni stroški, kakšen hranilnik bi podjetje potrebovalo in koliko bi z njim lahko realno prihranilo ali celo zaslužilo in ustvarilo dodatne prihodke s tega naslova.

V zadnjem letu se je nekaterim podjetjem račun za elektriko spremenil bolj, kot so pričakovala – in ne samo zaradi cene energije. Omrežnina se danes ne obračunava le glede na to, koliko energije porabite, temveč tudi glede na to, kolikšno imate dogovorjeno obračunsko moč oziroma koliko moči mesečno "rezervirate" pri operaterju in ali jo v kateremkoli trenutku presežete. Veliko podjetij se s tem še ni povsem seznanilo, kaj šele, da bi ukrepalo. 

Podobno se dogaja podjetjem, ki so v zadnjih letih vložila v lastno sončno elektrarno. Poleti, ko sonce sije najmočneje, so cene električne energije na trgu pogosto najnižje, včasih tudi negativne – zato viške energije, ki bi jih lahko prodali, oddate v omrežje in izgubite del njihove potencialne vrednosti.  Tako ti viški, ki jih ustvarite s sončno elektrarno, v resnici prinesejo bore malo, izračun povrnitve investicije pa se posledično podaljšuje. 

Foto: Lipar Design Photography

Ena od rešitev za obe težavi je baterijski hranilnik električne energije, vendar le, če je pravilno dimenzioniran in pametno upravljan glede na dejanski profil porabe in proizvodnje podjetja. Poleg nižanja stroškov omrežnine in električne energije hranilnik ustvarja dodatne prihodke z arbitražo na dinamičnem trgu električne energije in sodelovanjem na trgu sistemskih storitev. Zaradi nepredvidljive narave trga sistemskih storitev se ti dodatni prihodki pri analizi ne upoštevajo, v praksi pa lahko sodelovanje poviša stopnjo donosa do deset odstotkov. 

Vse odgovore, ki jih potrebujete, da ugotovite, kje vaše podjetje izgublja denar s previsokimi stroški elektrike, boste dobili v tem članku, kjer so natančno opisani vsi koraki do učinkovite in prave analize. Te pa ni treba narediti vam, naredijo vam jo STROKOVNJAKI IZ PODJETJA NGEN. 

Korak 1: Analiza profila porabe in proizvodnje elektrike 

Koliko električne energije podjetje dejansko porabi in kdaj? 

Analiza 15-minutnih merilnih podatkov 

NGEN-ovi strokovnjaki najprej opravijo podrobno analizo dejanskih 15-minutnih merilnih podatkov. Ti pokažejo realni profil odjema in/ali oddaje (vsaka sončna elektrarna ima drugačen profil proizvodnje – glede na lego in lokacijo) ter omogočijo izračun realnega potenciala za znižanje stroškov in ustvarjanje dodatnih prihodkov.

Pri omrežnini ni pomembna samo količina porabljene energije, temveč tudi dogovorjena obračunska moč. Analiza pokaže, kdaj nastajajo konice, koliko jih je mogoče znižati in kje obstajajo priložnosti za prestavljanje odjema iz dražjih v cenejše ure – brez zmanjševanja proizvodnje podjetja. 

Če ima podjetje lastno sončno elektrarno, se primerjata tudi proizvodnja in gibanje tržnih cen. Če meritev proizvodnje ni na voljo, lahko NGEN delovanje sončne elektrarne simulira. 

Tako ugotovimo, kje podjetje trenutno izgublja denar 

• Konice porabe in omrežnina: Analiza pokaže, koliko je mogoče z baterijskim hranilnikom znižati dogovorjeno obračunsko moč, prihraniti pri omrežnini ter zmanjšati stroške, povezane s preseganjem moči. 
• Profil porabe po urah in časovnih blokih: Preveri se, ali je mogoče odjem energije iz omrežja premakniti iz dražjih v cenejše ure, ne da bi podjetje spreminjalo svojo dejansko porabo. 
• Viški lastne proizvodnje: Pri podjetjih s sončno elektrarno se preveri potencial za shranjevanje viškov in njihovo uporabo ali oddajo takrat, ko imajo večjo vrednost. 
• Arbitraža na trgu električne energije: Na podlagi historičnih podatkov gibanja cen se oceni potencial nakupa energije v urah nizkih cen ter njene uporabe ali oddaje v urah višjih cen. 

Foto: Exoterm

Korak 2: Simulacija delovanja hranilnika 

Koliko bi podjetje prihranilo, če bi baterijski hranilnik že imelo? 

Del analize je simulacija delovanja hranilnika na dejanskih 15-minutnih podatkih. Tako je mogoče preveriti, kako bi se odjem iz omrežja spremenil, če bi bil hranilnik že vključen v energetski sistem podjetja. 

Poleti: shranjevanje viškov sončne elektrarne in arbitraža 

Sončna elektrarna največ proizvaja čez dan, ko so cene električne energije pogosto najnižje. Baterijski hranilnik lahko presežek shrani in ga uporabi ali odda pozneje, ko je električna energija vrednejša. 

Pozimi: rezanje konic in nižja obračunska moč 

Pozimi lahko poraba doseže konico v dražjem časovnem bloku. Hranilnik se napolni v ugodnejšem obdobju in nato pokrije del konice. To je rezanje konic oziroma peak shaving – eden ključnih načinov za znižanje dogovorjene obračunske moči. 

Primer: poletni dan – arbitraža in shranjevanje viškov proizvodnje 

Graf odjema in oddaje energije brez hranilnika na poletni dan. Foto: Ngen

Sončna elektrarna proizvaja čez dan in oddaja presežek v omrežje ne glede na to, ali je cena na trgu takrat visoka ali nizka. Opoldne, ko je proizvodnja največja, je cena praviloma najnižja v celem dnevu; zvečer, ko povpraševanje naraste, pa cena poskoči – a takrat sonca že ni več.

S hranilnikom: Baterija ta neusklajenost izkoristi: opoldanski presežek sonca shrani, namesto da bi ga oddala po nizki ceni, nato pa ga zvečer, ko cena doseže vrh, odda v omrežje.

Graf simulacije delovanja hranilnika na poletni dan. Foto: Ngen

Primer: zimski dan – rezanje konic za nižanje obračunske moči

Graf odjema in oddajanja energije na zimski dan. Foto: Ngen

Pozimi (brez sonca) poraba doseže konico dopoldne, ravno v najdražjem tarifnem bloku (ČB1). Ta konica – ne povprečna poraba – določa obračunsko moč, ki se plačuje vsak mesec.

S hranilnikom:

Hranilnik se čez noč napolni po nižji ceni, nato pa dopoldne "poreže" konico porabe namesto omrežja. Konica se zniža s 400 kW na 300 kW, kar omogoča znižanje dogovorjene obračunske moči, hranilnik pa hkrati zagotavlja, da ta ni presežena.

Graf simulacije delovanja hranilnika, z rezanjem konic in nižanjem obračunske moči na zimski dan. Foto: Ngen

Korak 3: Izbira opreme, integracija sončnih celic in dimenzioniranje 

Kako se določi prava velikost baterijskega hranilnika za podjetje?

Velikost baterijskega hranilnika za podjetje se ne določa samo glede na letno porabo električne energije. NGEN pri dimenzioniranju upošteva 15-minutne konice porabe, dogovorjeno obračunsko moč, lastno proizvodnjo električne energije, potencial za arbitražo ter omejitve in načrte posamezne lokacije.

• Rezanje konic oziroma peak shaving
  Kapaciteta in moč hranilnika se prilagodita profilu konic, da sistem lahko pokrije kritična obdobja in omogoči znižanje dogovorjene obračunske moči.
• Shranjevanje viškov sončne elektrarne
  Pri lastni proizvodnji se preveri, kolikšen delež dnevnih viškov je mogoče shraniti za poznejšo lastno porabo ali oddajo po višjih cenah.
• Arbitraža na trgu Day-Ahead
  Pri dimenzioniranju se lahko upošteva tudi dodatna kapaciteta za izkoriščanje cenovnih nihanj na dnevnem trgu. Smiselnost ciklov se presoja tudi glede na obrabo baterije.
• Omejitve priključne moči in potrebe podjetja
  Upoštevajo se razpoložljiv prostor, omejitve priključne moči, načrti širitve proizvodnje ali porabe ter morebitna potreba po zasilnem napajanju.

Kakšni baterijski hranilniki so primerni za industrijo in kakšno mora biti pametno upravljanje?

Za srednja in velika podjetja je ena od možnosti industrijski baterijski sistem NGEN G-MAX. Osnovna enota ponuja 100 kW moči in 215 kWh kapacitete, modularna zasnova pa omogoča prilagajanje moči in kapacitete dejanskim potrebam podjetja. Sistem je povezan s platformo SG Connect in pametnim upravljanjem energije SG Brain, ki usklajuje delovanje hranilnika z energetskim profilom podjetja in tako združi vaše hranilnike energije, sončno elektrarno in napredne sisteme upravljanja v enotno rešitev.

Foto: Exoterm

Kako se dimenzionira sončna elektrarna oziroma sončne celice?

Moč sončne elektrarne se določi predvsem glede na razpoložljivo površino in nosilnost strehe, osenčenost ter letno porabo objekta. Cilj je optimizirati moč elektrarne tako, da pokrije čim večji del dnevne porabe brez nepotrebnega predimenzioniranja.

Moč sončne elektrarne se določi na podlagi dveh ključnih dejavnikov:

• Razpoložljiva površina: velikost in nosilnost strehe objekta ter morebitne osenčenosti.
• Letna poraba objekta: cilj je optimizirati moč elektrarne (kW) tako, da pokrije čim večji del vaše dnevne porabe brez nepotrebnega predimenzioniranja, saj platforma NGEN omogoča prodajo ali prenos viškov energije v realnem času na druga merilna mesta.

Korak 4: Rezultati analize in priporočilo

V koliko letih se podjetju povrne investicija v baterijski hranilnik?

Povračilna doba baterijskega hranilnika je odvisna od profila porabe podjetja, konic moči, cen električne energije, lastne proizvodnje, možnosti arbitraže ter velikosti sistema. Zato NGEN povračilne dobe ne ocenjuje na podlagi splošnih predpostavk, temveč na dejanskih podatkih posameznega podjetja.

Analiza vključuje pričakovane letne prihranke po virih, oceno povračilne dobe ter priporočilo, kakšna rešitev se za podjetje dejansko izplača. Pri oceni se upoštevajo tudi dejavniki, kot so degradacija baterijskih celic, inflacija, vzdrževanje in drugi relevantni stroški.

Zakaj NGEN ne obljublja enake povračilne dobe vsem podjetjem? Ker na donosnost vplivajo dejanski profil porabe, degradacija baterije, inflacija, vzdrževanje, zavarovanje sistema, gibanje cen električne energije in drugi dejavniki. Če analiza pokaže, da investicija glede na podatke podjetja trenutno ni smiselna, je pomembno povedati tudi to.

Naredite prvi korak in zahtevajte analizo na podlagi svojih dejanskih podatkov in preverite potencial za lasten in celovit energetski ekosistem.

NGEN združuje hranilnike energije, sončne elektrarne in napredne sisteme upravljanja v enotno rešitev. Baterijski sistem NGEN G-MAX, platforma SG Connect in modul umetne inteligence SG Brain delujejo kot enotna rešitev, ki usklajuje proizvodnjo, shranjevanje, porabo in trgovanje z električno energijo.

Ne glede na to, ali podjetje trenutno bolj obremenjuje nova omrežnina, konice porabe ali nizka vrednost viškov sončne elektrarne, je prvi korak enak: analiza dejanskih podatkov, ki pokaže, kje nastajajo stroški in kakšen je realni potencial za optimizacijo.

Preberite več:

Novice To je razlog, da so nekatera slovenska podjetja že danes v prednosti

Novice Slovenska podjetja so našla način za občutno nižje stroške elektrike

Primeri uspešnih podjetij: 

Novice Dr. Karol Peršolja: To prinese tudi od dva- do trikrat višji finančni učinek #video

Novice Dobavitelj jim je čez noč odpovedal elektriko. Danes elektriko upravljajo sami. #video

Novice Podjetnik s Ptuja: "Elektrika je postala strošek, ki ga nismo mogli več ignorirati" #video