Južna Amerika brije norce iz Evrope

Svetovno prvenstvo v Braziliji je jubilejno 20. v zgodovini. Deset naslovov so osvojile evropske reprezentance, le enega manj pa južnoameriške. Če bo obveljala tradicija, bo razmerje lovorik po 13. juliju, ko bo na znamenitem štadionu Maracana odigran finale, že izenačeno.

Ko svetovni nogometni festival gosti južnoameriška država, evropske udeleženke začutijo ogromen izziv. Želijo osvojiti nekaj, kar jim ni uspelo še nikoli. Še vedno, ko je tekmovanje potekalo v latinskem kraljestvu, je lovorika namreč ostala zvesta omenjeni celini. Na krstnem svetovnem prvenstvu, pisalo se je leto 1930, je zdesetkano druščino najboljših gostil Urugvaj. Izkoristil je prednost domačega igrišča in praznovanje stoletnice državne samostojnosti začinil z velikim naslovom.

Urugvaj je na naslovnice prišel tudi 20 let pozneje, ko se je svetovna nogometna karavana ustavila v Braziliji, južnoameriški palček pa senzacionalno spravil v žalost veliko sosedo. Selecao je tako zamudil priložnost, da bi postal svetovni prvak pred domačim občinstvom.

Naslednja priložnost se mu je v Južni Ameriki ponudila leta 1962, ko je prvenstvo gostil Čile in se je Brazilija povzpela na najvišjo stopničko.

Poleg Urugvaja in Brazilije pa je svetovno krono osvojila tudi Argentina. Prvič leta 1978, ko je sredi vojne hunte priredila prvenstvo, na katerem je v finalu odlično kazalo Nizozemski, nato pa so gavči po podaljških le razveselili domače navijače in nadaljevali tradicijo, da svetovnih prvenstev, ki potekajo v Južni Ameriki, ne dobivajo Evropejci.

Švica delno rešila evropsko čast

Če sklepamo po prvotnih rezultatih južnoameriško-evropskih obračunov na letošnjem svetovnem prvenstvu v Braziliji, bi se zgodba lahko ponovila. Evropske udeleženke so se skoraj vedno obrisale pod nosem. Pomerile so se z vsemi šestimi južnoameriškimi predstavnicami, sladkost zmage pa občutile le enkrat. Švica je tesno odpravila Ekvador, tekma pa je postregla z dramatičnim preobratom, ko so Južnoameričani v izdihljajih srečanja zapravili imenitno priložnost za zmago (bilo je 1:1). V nasprotnem protinapadu so nato prejeli zadetek, in sicer le nekaj sekund pred iztekom sodnikovega podaljška. Vsi preostali južnoameriško-evropski dvoboji se niso razpletli nič kaj uspešno za člane Evropske nogometne zveze (Uefa). Brazilija in Argentina sta na takšen in drugačen način razžalostili nekdanje slovenske brate, nogometaše Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, Kolumbija je zlahka odpravila nekdanje evropske prvake Grke, Čile je mojstrsko pahnil na kolena Španijo in ji preprečil, da bi kot branilka svetovnega naslova sploh še lahko upala na napredovanje v osmino finala, zadnji pa se je s sladko, vedno prestižno medcelinsko zmago okoristil Urugvaj.

Iz tira je vrgel Anglijo in ohranil upanje na uvrstitev med najboljših 16. V osmini finala pa najbrž ne bo mesta za tri leve, ki se bodo najverjetneje tako kot Španci, še ena evropska velesila z lepimi spomini na osvojen naslov svetovnega prvaka, poslovili že po skupinskem delu.

Evropa se v Južni Ameriki še ni veselila svetovnega naslova

O tem, kako nebogljeni so lahko evropski nogometni predstavniki, če prvenstvo ne poteka na njihovi celini, priča tudi naslednji podatek. Zadnji trije svetovni prvaki, ki so prišli iz Evrope, so na naslednjem svetovnem prvenstvu, ki ni potekalo na njihovi celini, povsem pogoreli. Izpadli so že v skupinskem delu. To se je pripetilo Franciji na SP 2002 (Južna Koreja in Japonska), Italiji na SP 2010 (JAR) in Španiji na letošnjem SP v Braziliji.

Južna Amerika preprosto ne ustreza Evropi, podobno pa velja tudi v obratni smeri, saj je na svetovnih prvenstvih, ki so potekala na stari celini, tradicijo evropskega osvajanja prekinila le Brazilija. Daljnega leta 1958, ko se je svetu prvič predstavil čudežni najstnik Pele, je prehitela vse evropske tekmice, nato pa so ostala prva mesta strogo rezervirana le za Evropejce. Na zadnjem SP, ki je potekalo v Evropi (Nemčija leta 2006), so se tako v polfinale uvrstile le evropske ekipe.

Do konca skupinskega dela bodo potekali še tri južnoameriško-evropski spopadi. Čile bo z Nizozemsko v skupini B odločil o tem, kdo bo osvojil prvo mesto v skupini B, Urugvaj se bo v tekmi resnice za napredovanje v skupini D udaril z Italijo, Ekvador pa bo skušal grenkobo poraza proti Švici pozabiti z uspehom proti galskim petelinom v skupini E. Tako bomo do konca prvega dela prvenstva videli devet spopadov, že zdaj pa je jasno, da so bitko dobili Južnoameričani. Niso še dobili vojne, a če bo obveljala tradicija, bo Maracana 13. julija nazdravljala ''domači'' reprezentanci.