Iskal je glivice, našel pa srečo

V tujini si služi kruh ogromno slovenskih nogometašev. Eno najlepših zgodb v tem trenutku piše Uroš Korun, ki je poleti zapustil Domžale in se preselil na Poljsko. Sprejel je ponudbo prvoligaškega kluba Piast Gliwice, s katerim mu gre tako dobro, da je postal veliki hit poljskega prvenstva.

V desetih krogih je zbral kar 24 točk, pred najbližjim zasledovalcem Pogonom pa ima velikih šest točk prednosti. Legia, Wisla in drugi poljski velikani so oddaljeni še več, tako da se nogometaši Piasta počutijo kot v pravljici.

"Ko sem podpisal pogodbo, sem jih takoj slišal, da se odpravljam v mesto glivic in da mi ne bo prijetno," se v smehu spominja komentarjev, ki so ga spremljali na vsakem koraku. Na Poljskem se je prepričal, da mesto Gliwice ni povezano z glivicami. To je v resnici prijetno mesto, kjer se počuti odlično.

"Je dokaj staro, manjše mesto na Poljskem. Živim v središču in lahko priznam, da ni tako čisto, kot je na primer v Ljubljani. Ne more se primerjati niti s Krakovom ali pa Vroclavom, kjer je ogromno turistov. Ni še kulturno preveč razvito mesto, a ga temeljito obnavljajo. Gradijo veliko novih zgradb, ljudje in navijači pa so zelo prijetni. Sploh zdaj, ko nam gre tako dobro," je 28-letni Štajerec presrečen, da brani barve kluba, ki je v zadnjih krogih skoraj nepremagljiv.

V zadnjih osmih prvoligaških nastopih je izgubil le enkrat, zato ne čudi velikanska prednost, izražena s suverenim vodilnim položajem.

Rojak in soigralec Živec mu je v veliko pomoč

Klub, poimenovan po dinastiji Piast, ki je Poljski vladala pred davnimi stoletji, njena politična moč pa je trajala vse do leta 1370, ne spada med osrednje favorite za osvojitev naslova. Tako je bilo vsaj pred začetkom sezone.

"Še sami smo presenečeni, da nam gre tako dobro. Tukaj sem šele dva meseca, pa sem se zelo hitro vključil v ekipo. Trener mi je dal takoj priložnost, veliko mi je pomagal tudi Sale. Tudi drugi soigralci so me krasno sprejeli," je izpostavil rojaka in soigralca Sašo Aleksandra Živca, s katerim sta si mesto v slačilnici delila že v Domžalah, zdaj pa navdušujeta na Poljskem.

"Čeprav smo prvi, ne razmišljamo o naslovu prvaka. Prvi cilj ostaja uvrstitev med najboljših osem. V klubu ni čutiti evforije, drugače pa je z navijači, ko jih srečaš na ulicah (smeh)," ni "poletel" po izvrstnih rezultatih.

Največjim poljskim klubom ni jasno, kako so lahko tako dobri

Primorec Živec je v Gliwicah že dlje časa. V prejšnji sezoni si je zagotovil mesto v začetni enajsterici. Piast je redni del prvenstva končal na desetem mestu, tako da se mu je izmuznila liga za prvaka, v kateri nastopa najboljših osem klubov. "Tudi največjim poljskim klubom ni jasno, kako lahko zmagujemo iz kroga v krog. Moram priznati, da nas ne spremlja sreča, saj smo bili tudi na tistih dveh tekmah, ki smo jih izgubili, boljši od tekmeca. Naši rezultati zato niso naključni. Res igramo dobro."

V petek je vodilni poljski prvoligaš osvojil štadion Miejski v Vroclavu. Kot Celjan in nekdanji nogometaš rumeno-modrih iz knežjega mesta je, potem ko je dosegel zmagoviti zadetek (2:1), začutil še dodatno zadovoljstvo, saj se je Slasku maščeval za evropski uspeh proti Celju.

"Pred kratkim sem govoril s Sebastjanom Gobcem (novi športni direktor Celja in rekorder po številu nastopov v 1. SNL, op. p.), ki mi je potarnal o tem, kako so izgubili s Slaskom. Dejal je, da bi jih lahko premagali vsaj mi. To se je uresničilo, za piko na i pa sem dosegel še svoj prvi zadetek v dresu Piasta. Zelo sem srečen," ne skriva zadovoljstva, prepletenega s številnimi užitki.

Na Poljskem ne manjka modernih in obnovljenih štadionov

Štadion Piasta je med najmanjšimi v poljskem prvenstvu. Sprejme okrog deset tisoč gledalcev. "Ko smo igrali v Poznanju, nas je spremljalo 45 tisoč gledalcev. Šele takrat sem doumel, kako majhen je naš štadion. Vsi objekti na Poljskem so vrhunski, tako da mi je v veliko zadovoljstvo, ko lahko zaigram na njih," je nad modernimi igrišči očaran nekdanji mladi slovenski reprezentant.

Na Poljskem igra večinoma v obrambni vrsti. Tako je bilo že v Domžalah, včasih pa ga češki strateg Radoslav Latal pošlje tudi v zvezno vrsto.

"Naš trener je bil zadnji zvezni igralec, igral je tudi pri Schalkeju. Dobro je sestavil ekipo," je zelo zadovoljen, da sodeluje z nekdanjim češkim reprezentantom, ki je na trenerskem stolčku osvajal lovorike s slovaško Žilino.

Zanj so se zanimali že lani

V ekipi je veliko tujcev, ki pa so Koruna ob prihodu v Gliwice takoj navdušili. "Ko greš v tujino, ponavadi naletiš na hladen sprejem, tu pa je vse krasno. Moja soigralca sta tudi Slovenec in Hrvat, tako da se počutim kot doma. Poljski igralci, v ekipi jih je sedem, osem, vsekakor niso nevoščljivi."

Poljaki so se zanj zanimali že pozimi, a se je decembra 2014 dogovarjanje zalomilo, tako da je moral na prestop počakati do poletja. Za mnenje so povprašali tudi Živca, ki je v tej sezoni dosegel že tri zadetke in o nekdanjem soigralcu povedal marsikaj pozitivnega.

"Ljudje imajo Saleta zelo radi. Dobro je zapisan tako pri navijačih kot tudi trenerju, tako da njegova beseda nekaj velja," je pojasnil, kako mu je rojak pomagal do prestopa v tujino, s katerim je uresničil dolgoletne želje.

Če ne bi gledal na denar, bi ostal v Domžalah

Star je 28 let in se zaveda, da je ulovil enega izmed zadnjih vlakov za zagotovitev lepše eksistence po koncu nogometnega udejstvovanja. "Finančno je tu povsem neprimerljivo z Domžalami. To je bil tudi eden izmed razlogov, da sem odšel. V Domžalah sem se imel vrhunsko. Če ne bi gledal na denar, bi ostal tam, tako pa sem storil velik korak naprej. Ko sem prejel ponudbo, nisem preveč razmišljal."

O tem, kako hitro ga je prepričala ponudba, priča že to, da je še istega dne odpotoval v Gliwice. "Najtežje je bilo mojima dekletoma (srčni izbranki in pa hčerki, op. p.). A le na začetku, saj so žene in dekleta soigralcev med seboj zelo povezana, prihodnji teden pa bo hčerka začela obiskovati še vrtec." Tako sta se hitro na Poljsko navadili tudi predstavnici nežnejšega spola v družini Korun, ki lahko občudujeta Uroša na vodilnem mestu razpredelnice.