Iličić: Navijači so že malce evforični, igralci nismo

Navijači Palerma so si oddahnili. Vsaj deloma. Če se je nogometna javnost še nedavno posmehovala trmi predsednika Maurizia Zamparinija, ki menja trenerje skoraj tako pogosto kot spodnje perilo, in je kaotično dogajanje pri rožnatih kar klicalo po sramotnem izpadu v drugo ligo, je po dveh zaporednih zmagah življenje na jugu Sicilije lepše. Pa tudi pogled na razpredelnico serie A. Nogometaši Palerma so ujeli ritem s tekmeci, s katerimi se bodo v končnici prvenstva udarili za obstanek. Da so prišli do te možnosti, se lahko zahvalijo tudi Josipu Iličiću. S sedmimi zadetki najboljšemu strelcu v tej sezoni. Zadnji, ki ga je v nedeljo dosegel v Genovi, je bil pravcata mojstrovina. V slalomu, ki ga je začel na sredini, se je s spretnim preigravanjem sprehodil do kazenskega prostora, vmes osmešil obrambo Sampdorie, nato pa z desno nogo, ki je njegova slabša, premagal vratarja. To je bil gol, ki je javnost spomnil na presežke Lionela Messija ali Diega Armanda Maradone, in ni jih bilo malo, ki so pripomnili, da bi bil "Jojo", če bi prihajal iz druge države ali pa nosil malce bolj pomemben nogometni priimek, deležen večje časti in spoštovanja. Tako pa je ostalo "le" pri čudovitem zadetku in spoznanju, da gre Palermu vedno boljše. In da je obstanek mogoč. "Navijači so že malce evforični, igralci nismo. Saj smo vendarle na območju izpada. Daleč od tega, da bi se veselili. Če bi se denimo borili za Evropo, bi bilo drugače. In bi se veliko bolj odkrito veselil. Sploh zmage in tako lepega zadetka. Tako pa sem nanj že skoraj pozabil in se z njim ne obremenjujem. Zdaj je novi dan. Do konca sezone bo težko, čaka nas še sedem tekem, ena težja od druge, zdaj jim moramo čim več dobiti. Vsaka bo kvalifikacijska, že prva z Bologno," razmišlja 25-letni slovenski junak minulega kroga italijanskega prvenstva.

"Ni preprosto igrati, ko si psihološko na dnu"

Čeprav je najboljši strelec, na nogometni borzi pa njegova vrednost kotira blizu sedem milijonov evrov, tega noče izpostavljati. Niti se s tem obremenjevati. Prva in edina želja je, da Palermo obstane v družbi najboljših. Ko razmišlja o rezultatskih neuspehih, ki se vrstijo v tej sezoni, ne more mimo tega, da je klub iz največjega mesta na Siciliji zapustila sreča. Pa tudi težave nekoliko drugačne vrste. "Pri Palermu sem že vse doživel in me nič več ne more presenetiti (smeh), a v zadnjih mesecih res ni bilo preprosto igrati. Menjali so se trenerji, direktorji, nekateri pomembni igralci so nas zapustili, ni bilo tudi sreče. Veliko golov smo prejeli v zadnjih minutah, in to pusti posledice pri igralcih. Ni preprosto igrati, ko si psihološko na dnu. Ko prihajajo zadnje minute, te postane strah, in ni lahko. Ko se menjajo trenerji, se spreminjajo sistemi in se ni preprosto privaditi. Zdaj smo se pobrali. Mogoče je pomagal tudi reprezentančni premor, ko smo bili toliko časa skupaj. Upam, da smo se končno ujeli," si je zaželel Gorenjec, ki je zadovoljen, da gre v klubu vedno boljše tudi rojaku Jasminu Kurtiću. Zdaj že standardnemu članu izbrane vrste. "Iz tekme v tekmo mu gre bolje. A to je zasluga cele ekipe. Ko igra ekipa, ti je lažje, saj lahko vsak pokaže več. In kot ekipa smo v zadnjem času napredovali. To, kar kaže lestvica, ne ponuja prave ocene o vrednosti naše ekipe. Pač … Vse se je nekako obrnilo proti nam, zdaj pa upam, da se bo proti koncu sezone v našo prid."

Bil je na udaru navijačev, poleg bolečine ga moti tudi utrujenost

V zadnjih mesecih čuti bolečine v predelu trebuha, zaradi katerih ne more zaigrati sproščeno. Tudi to ima prste vmes pri tem, da ni bil zadovoljen z nekaterimi predstavami v zadnjem obdobju. "Včasih si pomagam s protibolečinskimi sredstvi, čeprav se jim poskušam najraje izogniti. Zdaj je že toliko bolje, da me poleg bolečine najbolj moti le še utrujenost. Čez teden prilagajam treninge, saj ne morem delati na polno. Če ne bi imel teh težav, bi lahko na igrišču pokazal še več. Sploh na začetku, ko sem se vrnil iz reprezentance. Žal pa pri igranju še vedno čutim bolečino. A ni druge možnosti. Da bi počival? Tega si ne morem privoščiti. Moram igrati, sploh zdaj, ko se borimo za obstanek. Tudi zdravnik pravi, da ni bojazni, da bi kaj preveč tvegal," je spregovoril o zdravstvenih težavah in dodal, da vsak, ki je že doživel poškodbo trebušnega zidu, že ve, da ne izgine kar tako. "Ni pa na srečo tako hudo, da bi moral misliti na kakšno operacijo. Najboljše zdravilo bo počitek. Po koncu sezone bom opravljal terapije, da bom lahko začel igrati normalno. Brez bolečine." Takrat bo lahko zaigral še bolje.

Med sezono je bilo vanj uprto ogromno oči, mnogi navijači Palerma ga doživljajo kot dodatno vrednost ekipi, ki lahko z nepredvidljivimi potezami kroji razplet. Pritisk je velik, Josip ga je hitro začutil na svojih ramenih. "Navijači so to od mene pričakovali. In bil sem na udaru. S tem se mora pač vsak igralec sprijazniti. Sam se ne obremenjujem. Delam za ekipo. Za fante sem vedno dal vse na igrišču in vedno bom," je poudaril podvrženost ekipi, ne pa individualnim presežkom.

Ko se je v nedeljo v slogu Bojana Križaja pretihotapil pred vrata Palerma in zatresel mrežo, je razočaral nekdanjega trenerja Delia Rossija. Zdaj vodi Sampdorio, enega izmed klubov, ki se resno zanima za Iličića. Tudi po zaslugi nekdanjega stratega, ki je vedno spoštoval Iličićevo znanje. "Po tekmi sva se le pozdravila, drugače pa nisva pretirano govorila, saj je bil razočaran (smeh). Glede mojega zadetka bi težko rekel, da je bil najlepši v moji karieri. Prej bi rekel, da je bil najtežji (smeh). Toliko igralcev preigrati v sodobnem nogometu je zelo težko. So pa tudi goli, ki so mi ostali še bolj v spominu. Sploh tista, ki sem ju dosegel v dresu Maribora, ko sem zatresel mrežo Hiberniana. Ta dva gola sta spremenila mojo kariero." Kako bo njegovo kariero spremenil nedeljski zadetek? Počakajmo do konca sezone in pogovora s predsednikom, "slovenskemu" Palermu pa zaželimo čim več sreče v napetem zaključku serie A.