Handanović poskrbel, da je Olimpija zamudila zadnji vlak

Uvodni letošnji derbi v Stožicah se je 4. marca končal v prid Maribora, ki je zmagal s tesnih 1:0 in Olimpiji preprečil, da bi prevladovala na igrišču in si ustvarila večje število obetavnih priložnosti. Mesec dni pozneje je trener Olimpije Darko Karapetrović pred srečanjem zatrjeval, da so njegovi izbranci v boljši formi, zimski novinci pa že bolje uigrani s soigralci. Pričakoval je boljšo igro in jo tudi dočakal. Za popolno zadovoljstvo so manjkali le zadetki. Ljubljančani so bili bolj podjetni in se večkrat znašli v nevarnih akcijah pred mariborskimi vrati. Nekajkrat je pošteno zadišalo po zadetku, a se mreža vijolic ni tresla.

Olimpija za boljšo igro ni bila nagrajena z vodstvom, Maribor pa je nakazal, da so ga zanimale predvsem morebitne napake gostiteljev, ki bi jih lahko izkoristil in podaljšal izjemno uspešno statistiko gostovanj v Stožicah. Večje ni dočakal, tako da se je končalo brez zadetkov.

Šporar s kapetanskim trakom, Brljak na prvem večnem derbiju

Domači strateg se je glede na prvi letošnji derbi odločil za nekaj sprememb. Nekdanji reprezentant Luka Žinko se je tokrat znašel na klopi, na desni strani zvezne vrste pa je zaigral mladi Črnogorec Marko Vukčević. Na levi strani ni bilo Makedonca Aleksandra Lazevskega, ki sploh ni kandidiral za srečanje, zaradi poškodbe gležnja je manjkal tudi izkušeni vratar Aleksander Šeliga, tako da je prvič v karieri na večnem derbiju branil Darko Brljak.

V napadu sta od prve minute znova sodelovala povratnik Andraž Šporar, ki so mu zaupali častno kapetansko vlogo, in robustni Afričan Ezekiel Isoken Henty.

Filipović in Sallalich na seznamu poškodovanih

Mariborčani so v Ljubljani pogrešali kaznovanega Marka Šulerja, ki ga je nadomestil tokrat svetlolasi Brazilec Arghus Soares, v zvezni vrsti pa ni bilo poškodovanih Željka Filipovića in Sintayehuja Sallalicha.

Moč državnih prvakov je izžareval pogled na rezervno klop, na kateri so sedeli bolj ali manj (nekdanji) reprezentanti Mertelj, Volaš, Vršič, Janža, Zahović, Vuklišević in Cotman. Strateg vijolic Ante Šimundža je s tem dokazal, kako močno in izenačeno konkurenco ima v boju za vsa igralna mesta.

Opozorila Damirja Skomine zalegla

V vetrovnem večeru, ki je na največji nogometni objekt v Sloveniji privabil okrog pet tisoč gledalcev, kar je nekoliko manj od pričakovanj, sta oba tekmeca vzpostavila visok ritem s hitrimi predajami žoge.

Izvedba ni bila najboljša, tako da je prihajalo do številnih napak, sodnik Darko Skomina, ki je že šestnajstič delil pravico na obračunu največjih slovenskih tekmecev, pa je poskušal hitro zajeziti borbenost, ki je povzročila nekatere prekrške na robu kartona. Opozorila so zalegla, tako da je do konca prvega polčasa pokazal le dva rumena kartona, kar je manj od povprečja, ki smo ga vajeni na večnih derbijih.

Handanović je imel več dela, Brljak pa najlepšo obrambo polčasa

V prvem delu sta se vratarja zelo izkazala. Več dela je imel Jasmin Handanović. Visokega Ljubljančana na vratih Maribora je najbolj namučil hitri Nigerijec, ki je bil pri prodorih prehiter tudi za Petra Stojanovića. Nekajkrat je poskušal Handanovića prelisičiti s streli pod noge, a se nekdanji reprezentančni vratar ni pustil presenetiti in je z izjemnimi refleksi preprečil vodstvo gostiteljev.

Če je imel Handanović več dela, saj je ustavil tudi nevaren poizkus Šporarja, pa je najlepša obramba prvega polčasa pripadla Brljaku. V izdihljajih prvega polčasa je proti kazenskemu prostoru Olimpije prodrl kapetan Marcos Tavares, z razdalje močno ustrelil v desni spodnji kot zeleno-belih, a je vratar Olimpije, ki je prvič branil na večnem derbiju, s konicami prstov ukrotil žogo, tako da je ostalo pri začetnih 0:0.

Sodniki videli prepovedan položaj, ki ga ni bilo

Maribor je prvič resneje zapretil šele v 25. minuti, ko je Agim Ibraimi z levico poslal žogo visoko čez vrata. Do takrat je Handanović reševal Mariborčane s spretnim delom nog, ko sta ga poskušala premagati Henty in Šporar, pri strelu Vukčevića, ki je švignil mimo vratnice, pa mu ni bilo treba posredovati.

Na sredini prvega dela si je stranski sodnik privoščil napako, ko je po desni strani prodrl Henty. Počasen posnetek je pokazal, da ni bil v nedovoljenem položaju, a je poznejše polemike preprečila mojstrska obramba Handanovića, ki je strel v bližji kot z nogo odbil v kot. V 35. minuti se je za atraktiven udarec odločil Miha Zajc, a je žoga v nenavadnem loku zgrešila cilj, pred iztekom polčasa pa bi nepisano pravilo v nogometu, da tista ekipa, ki zapravi preveč priložnosti, rada prejme zadetek, skoraj uresničil Tavares, a se je po njegovem strelu z obrambo izkazal Brljak.

Matićeva ''bomba'', Mitrović se je prijel za glavo

Nekoliko zadržan vstop v drugi polčas je nogometaše popeljal v podobno razmerje moči, kot je vladalo na igrišču že v prvem delu. Še naprej so bili bolj nevarni gostitelji. V 55. minuti je resda nevaren strel v okvir vrat, svoj drugi na tekmi, sprožil Damjan Bohar, a je bil Brljak na svojem mestu, nato pa je prišlo nekaj minut obleganja mariborskih vrat.

V 66. minuti, ko sta oba trenerja že izkoristila eno menjavo, se je z ogromne razdalje (okrog 40 metrov) za neposreden strel odločil Darijan Matić. S pravo ''bombo'' je v 66. minuti skoraj poskrbel za erupcijo navdušenja na tribunah, a je žoga na njegovo žalost za las švignila mimo vratnice. Ostalo je pri 0:0.

Ljubljansko občinstvo je oživelo in vsaj za nekaj trenutkov preglasilo združene gostujoče navijače, že v prihodnjem napadu pa se je v imenitni priložnosti znašel Nemanja Mitrović. Znašel se je sam pred Handanovićem, a nato po ''branilsko'' poslal žogo čez vrata in se upravičeno prijel za glavo, saj je bila to najlepša priložnost na tekmi. Na drugi strani je natančnost strela z roba kazenskega prostora preizkusil kapetan Tavares, a je žoga oddrvela mimo cilja.

Henty je želel sam dokončati delo

Ritem srečanja je po zanimivih prigodah, ki so si sledile druga za drugo, nekoliko upadel. V 80. minuti je hitri Henty, ki ga do takrat ni bilo veliko videti z žogo, uspešno prodrl, preigral celo Handanovića, a se nato znašel na skrajnem levem robu kazenskega prostora gostov. Nekoliko se je obotavljal, nato pa poskušal poslati žogo v nebranjeni del mreže, a se je odločil za premočan udarec, tako da je po vodi splavala še ena izmed priložnosti.

Do konca ni bilo več lepše, zato se je dvoboj končal z nepriljubljenim rezultatom, ki je bolj zadovoljil Maribor. Povišal je prednost pred Domžalami in Celjem, ohranil devet točk naskoka pred zmaji in se še za korak približal končnemu cilju, ubranitvi naslova. ''Šampioni, šampioni,'' je odmevalo z južne tribune, ko so navijači zaploskali Mariborčanom. Z igro niso navdušili, a so osvojili tisto, po kar so prišli v Ljubljano, domačim pa je ostal grenak priokus, saj so bili boljši, a tega niso znali pretopiti v zmago.