Fant, ki lahko s prstom pokaže na največjo šibkost Reala

Real bo danes zvečer skušal nadoknaditi zaostanek proti Juventusu s prve tekme in se uvrstiti v veliki finale lige prvakov. In še naprej sanjati o tem, da postane prvi klub, ki bo dvakrat zapored zmagal v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju v formatu, kot ga poznamo od leta 1992.

Lahko se zgodi, da ga bo na tej poti ustavil prav fant, ki so ga Madridčani pred kratkim odpisali. Alvaro Morata se je na člansko raven evropskega nogometa izstrelil prav pri najbolj trofejnem evropskem klubu, pri katerem pa nikoli ni dočakal prave priložnosti, zato se je lani poleti odločil, da srečo poišče drugje. V Torinu, kjer se je v dresu Juventusa ustalil in zabil nekaj pomembnih golov. Najpomembnejšega verjetno kar prejšnji teden, ko je zadel pri zmagi nad Realom.

Zdaj stavijo na dragocene zvezdnike, včasih je bilo drugače

Zdaj bo skušal misijo dokončati in s prstom pokazati na največjo šibkost Reala, ki je pred desetletji navduševal s številnimi nogometaši iz svoje nogometne šole, a v zadnjem obdobju povsem obrnil klubsko politiko. Zdaj stavi predvsem na dragocene nogometne zvezdnike in iz leta v leto skrbi za rekordne prestope. Od Ronalda, Zinedina Zidana in Davida Beckhama do Cristiana Ronalda, Garetha Bala in Jamesa Rodrigueza. Raul Gonzales in Iker Casillas sta praktično edina, ki sta si ime zgradila v Realu in v njem potem imela pomembne vloge. Vsi preostali veliki upi, in ni jih bilo malo – to je največji očitek navijačev Reala zdajšnji klubski politiki –, so morali srečo iskati drugje.

Podobno velja tudi za danes 22-letnega Morato. Tudi on, podobno kot Raul, ni čisti produkt mladinske šole Reala. Svojo pot je začel pri mestnem tekmecu Atleticu, potem prestopil v Getafe, leta 2008, ko je bil star 15 let, pa podpisal za Real. Najprej je igral v njegovih mladinskih vrstah, med člani je prvič zaigral leta 2010, takrat 18-letnemu napadalcu je priložnost najprej ponudil Jose Mourinho. Nastopil je na prvenstveni tekmi proti Zaragozi. Pri zmagi s 3:1 je namesto Angela Di Marie vstopil v 88. minuti.

Cristiano Ronaldo ga je tolažil

Deset dni pozneje je v pokalnem tekmovanju prvič opozoril nase. Pri zmagi nad Levantejem s 7:0 je žogo prejel s hrbtom obrnjen proti golu, se obrnil, izigral nasprotnikovo obrambo in močno ustrelil. Vratar je z zadnjimi močmi le odbil žogo, ta je prišla do Pedra Leona, ki mu ni bilo težko zadeti. Med strelce se ni vpisal, a takoj poskrbel, da so navijači začeli vzklikati njegovo ime. "Ne skrbi. Zabil boš še veliko golov," ga je takrat tolažil Portugalec Ronaldo in mu podaril žogo s podpisi vseh soigralcev.

Jose Mourinho je ocenil, da ni dovolj zrel

Malce za tem se je poškodoval prvi napadalec Gonzalo Higuain in mnogi so bili prepričani, da bo dobil pravo priložnost. Na njegovo žalost trener ni bil med tako mislečimi. "Ni še dovolj zrel, da bi bil prvi napadalec Reala," je pojasnil Mourinho. Medtem je v Madridu rojeni napadalec, ki se odlično znajde tudi na krilu, skakal med prvo in drugo ekipo, v kateri je navduševal, a prave priložnosti ni dočakal.

Na prvi gol v prvi ekipi je čakal do novembra 2012, ko je pri prvenstveni zmagi nad Levantejem z 2:1 na igrišče prišel šele v 83. minuti, a že minuto pozneje poskrbel za zmagoviti gol. Februarja naslednje leto je bil prvič v začetni enajsterici Reala in se spet izkazal. Pri zmagi nad Rayom Vallecanom z 2:0 je zadel že po treh minutah igre. Mesec dni pozneje se je izkazal tudi na prvem el clasicu. Pri zmagi nad Barcelono z 2:0 je poskrbel za podajo za zadetek Karima Benzemaja. Kljub temu je na priložnost še naprej čakal večinoma na klopi.

To se je spremenilo s prihodom Carla Ancelottija. Pod njegovim vodstvom je igral veliko več, a še vedno ni bil prva izbira v napadalni formaciji Reala. V sezoni 2013/14 je nastopil na 34 tekmah v vseh tekmovanjih, igral je tudi v finalu lige prvakov proti Atleticu, ko je na igrišče pri zmagi s 4:1 prišel v podaljških, in zabil devet golov.

Navijači so ga oboževali, pritiskali so na klubsko vodstvo in trenerja, želeli so, da bi igral več. Tudi sam je verjel, da se bo to zgodilo, zato je potrpežljivo čakal na pravo priložnost, a potem, tudi na nagovor trenerja, dojel, da je najbolje, če odide drugam.

Za 20 milijonov v Torino, bo leta 2016 prišel nazaj?

Po tednih takšnih in drugačnih namigovanj je poleti za 20 milijonov evrov prestopil v Juventus. Madridčani so s Torinčani sklenili dogovor, po katerem ga lahko po koncu sezone 2016/17 spet odkupijo. Po ligi prvakov, prvenstvu, dveh pokalih in superpokalu, ki jih je osvojil z Realom, se je preselil na Apeninski polotok. Tam igra redno, a ni preveč učinkovit.

Do zdaj je v vseh tekmovanjih zbral 41 nastopov in zabil 12 golov. Z Juventusom je osvojil naslov državnega prvaka, v pokalu ga čaka finalna tekma, v ligi prvakov se bo za finale boril danes. In si jasno želel razpleta, po katerem bi prav on bil tisti, ki bi Torinčane popeljal v veliki finale. Zadetka iz spoštovanja do nekdanjega kluba ne bi proslavljal, a bi se ga prav gotovo razveselil bolj kot kateregakoli drugega.