Petek, 4. 12. 2015, 11.38
3 mesece, 2 tedna
Afriški veljak, ki je zaspal in nasmejal svet (video)
Kdo je Afričan, ki je v času suspenza Josepha Blatterja vskočil na vroči predsedniški stolček in se trudi z reformami rešiti ugled najmočnejše športne organizacije na svetu? To je 69-letni Issa Hayatou. Rodil se je v pristaniškem mestu Garoua, ki leži na severu Kameruna ob reki Benue. Njegova družina je premožna in vplivna. Njegov brat Sadou Hayatou je nekdanji predsednik vlade Kameruna, Issa pa se je namesto politike odločil za delovanje v športu.
V mlajših letih je pokazal izjemen talent za športno udejstvovanje. Oboževal je tek na srednje razdalje in poskrbel za nekaj državnih rekordov. Postal je najhitrejši Kamerunec v teku na 400 in 800 metrov, spreten pa je bil tud s košarkarsko žogo in si prislužil mesto v članski reprezentanci. Igral je tudi nogomet, a le kot študent, ko je izstopal s hitrostjo in odlično fizično pripravljenostjo.
Ko se je poslovil od tekmovališč, je postal učitelj telesne vzgoje, pozneje pa se je hitro preselil med športne funkcionarje. Za selitev v pisarne se je odločil zelo mlad. Z 28 leti je postal generalni sekretar Nogometne zveze Kameruna, pri okroglih 40 letih pa že njen predsednik. Vzporedno je bil izbran v izvršni odbor Afriške nogometne zveze (CAF) in kmalu stopil na njegovo najvišjo stopničko. Ko se je leta 1987 s predsedniškega mesta poslovil Etiopijec Ydnekatchew Tessema, je Kamerunec sprejel izziv in zaupanje stanovskih kolegov. Postal je peti predsednik afriške krovne nogometne zveze.
Na jug Afrike pripeljal svetovno smetano, tudi Slovenijo
Predsednik afriške nogometne zveze je postal leta 1988, po 27 letih pa še vedno vztraja na vodilnem mestu. Ko se je lotil dela, je obljubil, da se bo boril za razvoj afriškega nogometa. V tistih časih sta lahko na svetovnih prvenstvih nastopili le dve reprezentanci iz Afrike, zdaj jih ima pravico nastopa že pet.
Vrhunec njegovega dela je sledil leta 2010, ko je Južna Afrika ponosno pričakala najboljše izbrane vrste na svetu in prvič gostila največje tekmovanje na črni celini. Takrat je Afriko zastopalo celo rekordnih šest predstavnikov, saj so si gostitelji zagotovili pravico neposrednega nastopa.
Hayatou je kot vodja kandidature in organizacijskega komiteja žarel od sreče, saj se je svetovna nogometna smetana za mesec dni preselila na jug Afrike. Projekt je bil uspešen, kamerunski veljak je prejemal čestitke in pohvale, na SP 2010 pa je nastopila tudi slovenska reprezentanca in s štirimi točkami nesrečno izpadla po skupinskem delu.
Blatter ga je z lahkoto premagal
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil Issa jezen na Evropo, ki je po črni celini iskala velike afriške talente in si jih prilastila že v najstniških letih. Njegove besede, da Evropa v zameno za krajo mladih Afričanov pošilja na črno celino manj sposobne nogometne strokovnjake, so nakopale jezo večine evropskih trenerjev, ki že dalj časa skrbijo za razvoj afriškega nogometa in opravljajo različne vloge. Ogromno Evropejcev zaseda vloge selektorjev članskih reprezentanc, nekateri vodijo tudi klube ali nogometne akademije.
Leta 2002 je sprejel kandidaturo za predsednika Fife. Zbližal se je z Evropsko nogometno zvezo (Uefa), s katero je želel zaradi množičnih odhodov največjih afriških zvezdnikov v bogate evropske klube tesno sodelovati. Pomoč mu ni pomagala, saj ga je Blatter z lahkoto porazil. Premagal ga je z rezultatom 138:56 in dokazal, da je nedotakljiv.
Po "nesrečnih" 13 letih se je nekdanjemu kamerunskemu atletskemu rekorderju ponudila nepričakovana priložnost, da se zavihti na tako želen prestol. Predsedniško vlogo kot najstarejši izmed podpredsednikov opravlja le začasno, ker je Blatter suspendiran, februarja pa bo na izrednih volitvah izbran novi predsednik. Hayatouja ni na seznamu kandidatov, bo pa še naprej opravljal vlogo prvega moža afriškega nogometa.
CAF je aprila spremenil status in odpravil starostno mejo 70 let. Če je ne bi, bi se moral Hayatou prihodnje leto posloviti od predsedniške vloge, tako pa lahko nadaljuje delo in leta 2017 celo kandidira za nov štiriletni mandat.
O obtožbah s podkupninami: Nisem vzel niti centa
Preteklost Hayatouja ni tako brezmadežna, kot se zdi na prvi pogled. Tudi on je povezan z nekaterimi aferami, v katerih se omenjajo koruptivna dejanja. Pred petimi leti je BBC izpostavil zgodbo o Hayatouju, ki naj bi prejel podkupnino zaradi zagotovitve televizijskih pravic za potrebe prenosov srečanj na SP 1990.
Družba ISL, ki si je pozneje zagotovila televizijske pravice, mu je nakazala sto tisoč francoskih frankov, a se je Kamerunec otepal obtožb in poudarjal, da je nedolžen. "Denar je šel na račun CAF za potrebe slovesnosti ob 40. letu ustanovitve zveze. MOK me je obtoževal, da sem kriv, a nisem vzel niti centa," je v četrtek pojasnjeval v Zürichu.
Zakaj Mednarodni olimpijski komite? Hayatou je njegov član od leta 2001, MOK pa je njegovo dejanje ocenil kot nemoralno in v konfliktu z interesi. Fifa, ki je v omenjeni aferi izgubila nekdanjega predsednika Joaa Havelanga, ni sprožila nobene preiskave.
Ne bi bil v Zürichu, če bi bilo to res
Drugi primer, kjer je bilo omadeževano ime dolgoletnega vladarja afriškega nogometa, sega v leto 2011. Angleški časnik The Sunday Times je prenesel sporočilo žvižgača, ki je zaupal, da je Hayatou prejel podkupnino v zameno za glas pri izboru gostitelja SP 2022. Zmagal je Katar, njegov izbor pa je dvignil in še vedno dviga veliko prahu. Po poročanju otoških medijev naj bi Kamerunec skupaj s kolegom Jacquesom Anoumajem, še enim članom izvršnega odbora Fife, prejel skoraj milijon evrov podkupnine.
"Danes ne bi bil tukaj, če bi bilo to res," je povedal začasni predsednik v četrtek. "Nisem prejel niti enega evra ali dolarja, da bi glasoval za gostitelja SP 2022," je zatrdil v Zürichu, kjer so v sredo švicarske oblasti pregona aretirale dva njegova kolega in podpredsednika Fife, s tem pa le podaljšale krizno obdobje vplivne organizacije, v kateri se pretakajo milijarde evrov.
Zadremal med novinarsko konferenco
V četrtek je Hayatou opozoril nase še z dejanjem, ki je nasmejal svet. Ko je v četrtek v Zürichu potekala novinarska konferenca o zadnjih aretacijah v vrstah Fife, je začasni predsednik za nekaj časa izgubil boj z utrujenostjo in zadremal. To so ujele tudi televizijske kamere, nekateri pa so dogodek pospremili s komentarjem, da njegovo dejanje simbolično opisuje, koliko je veljakom Fife sploh mar za boljše čase svetovnega nogometa.
Fifa bo novega predsednika dobila na izrednem kongresu 26. februarja 2016. Hayadou se bo od vloge začasnega predsednika poslovil nekaj dni prej, ko bo Blatterju potekel 90-dnevni suspenz.