Naj planinska koča
Petek, 13. 6. 2025, 16.00
6 ur, 46 minut
Nasvet za izlet v hribe (90.)
Z legendo Zlate lisice na slap Skalca in Mariborsko kočo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
Senčni in hladni gozdovi ter bližina potokov in slapov. Pohorje je v vročih poletnih mesecih kot nalašč za aktivno preživljanje prostega časa, peš ali z gorskim kolesom. Lani smo vas povabili na pohod mimo Črnega jezera do slapa Šumik, letos gremo iz doline do manj znanega slapa Skalca (Framski slap) in na Mariborsko kočo. In lahko še naprej, do razgleda, ki so ga nekoč imele alpske smučarke na Zlati lisici. To je Siolova petkova rubrika Nasvet za izlet v hribe v sklopu akcije Naj planinska koča. Ne pozabite na glasovanje!
Andrej Rečnik ponosno pove, da se tu začnejo Alpe.
Nad Zgornjimi Hočami v vasi Pivola (369 metrov nadmorske višine), ki so jo nekoč imenovali Reka, radi spremljajo naše planinske ture in me je tako Andrej Rečnik, naš nekdanji smukač, tudi nogometaš, več kot 40 let pa vodja priprave proge za Zlato lisico (pred dvema letoma nam je svojo zgodbo pripovedoval v rubriki Druga kariera), povabil na pešpoti po Hočkem in Mariborskem Pohorju. Nekoč so imeli tu gostilno, zdaj samo še poleti oddajajo sobe. Nedavno je organiziral srečanje pohorskih in kranjskogorskih smučarskih delavcev. Za njegovo hišo se začne markirana planinska pot proti Framskemu slapu, ki ga večina imenuje slap Skalca in naprej do Mariborske koče in še več drugih točk na vzhodnem robu Pohorju.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pohod do slapa Skalce, na Mariborsko kočo in Bellevue:
Do slapa Skalca je ura in pol vzpona.
Parkiramo lahko ob potoku nasproti Rečnikove domačije, nato pa za njo turo začnemo z nekaj deset metri hoje prek pašnika, nakar nas markacije popeljejo v gozd. Pred nami je približno uro in pol zložnega vzpona po gozdnih potkah, stranskih cestah in kolovozih, dvakrat ali trikrat pa prečkamo glavno cesto na Areh. "Ob poti lahko vidimo nekaj kapelic in kmetije. Večja zanimivost je Framski slap ali slap Skalca, ki je na cestnem križišču Areh/Bellevue. Pred tem imamo Dolarjev kostanj, ki je sicer malo stran s poti. Najdemo tudi veliko tiso, stoletno drevo, a je malo pozabljeno, skrito ob nekdanji skakalnici. Nekoč smo imeli na Pohorju tudi skakalnico, sicer samo 40-metrsko," o zanimivostih na markirani poti proti slapu Skalca z velikim zanosom govori Andrej Rečnik.
Nad travnikom nad Rečnikovo domačijo stopimo v gozd.
Kot razberemo iz spletnih zemljevidov maPZS, do Framskega slapa prehodimo 959 višinskih metrov in šest kilometrov v dolžino. Na Petkovem sedlu se nam odpre najlepši pogled navzgor na Pohorje in navzdol na Dravsko polje. Tu na razpotju krenemo levo po makadamski cesti in se za zadnjimi hišami vrnemo v gozd. Ko se kolovoz konča, smo na glavni cesti na Areh. In zdaj sledimo tej, a k sreči le nekaj sto metrov do križišča Areh/Bellevue. Levo za njim se odcepi pot do slapa. Spustimo se nekaj deset metrov nižje (po levi ali desni poti) in nad nami je ta 12 oziroma po nekaterih podatkih 16 metrov visok slap Skalca (892 metrov). Tu je tudi v vročih poletih mesecih prijetno hladno.
Slap Skalca ali Framski slap je visok 12 metrov (nekje piše 16).
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Mariborska koča
Po počitku pri slapu velja turo nadaljevati vsaj še do Mariborske koče, kjer lahko dobimo zasluženo malico. Vrnemo se do križišča Areh/Bellevue in stopimo ob cesti nekaj deset metrov v smeri Bellevueja. Na prvem desnem ovinku se levo v gozd odcepi markirana pot proti planinski koči. Do nje je še kilometer in pol (192 višinskih metrov) zložnega vzpona, torej le 20 minut. S terase Mariborske koče (1.074 metrov) in z bližnjega travnika se nam odpre lep pogled na Dravsko polje, pa denimo proti Boču in Donački gori. V neposredni bližini koče je tudi kip Ivana Šumljaka, idejnega očeta slovenske planinske poti (transverzale).
Izhodišče: nekdanja gostilna Rečnik v Pivoli oziroma Reki (369 metrov)
Višinska razlika po poti: 750 metrov
Čas za vzpon: dve uri
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Zemljevid planinskih poti do slapa Skalca in na Mariborsko kočo najdete na maPZS.
Cerkev Bolfenk je Rečnik nedavno pokazal tudi svojih prijateljem, s kateri so leta pripravljali progo na Zlati lisici in kolegom smučarskim delavcem s pokala Vitranc iz Kranjske Gore.
Na izhodišče se lahko vrnemo po isti poti. Lahko pa turo še podaljšamo. V duhu Zlate lisice denimo do Bellevueja. Možnosti je več. Od Mariborske koče sledimo Knafelčevim markacijam in številki 1, saj se tu zdaj hodi po omenjeni transverzali. Manj kot trije kilometri bolj ali manj ravninske poti so do Bellevueja oziroma Mariborskega Pohorja (1.054 metrov), kjer se nam prek smučarskih prog odpre pogled na Maribor. Nas je pa Rečnik tu opozoril na še eno zanimivost: "Tu imamo cerkvico Bolfenk. Ta je bila zgrajena kot prvo prenočitveno poslopje na Pohorju, a jo je pozneje grof, ki je imel sedež v Limbuški župniji, preuredil v cerkev. Bellevue pa ima ime po francoski besedi, ki pomeni lep pogled. Že beseda pove, da ti od tu oko sega vse do Panonske nižine, tudi Sljeme se vidi, Boč imamo seveda na dlani."
Pogled s točke imenovane Na slemenu proti Mariboru.
Z Bellevueja se začne planinska pot 1 spuščati po zgornjem delu smučarske proge do točke, imenovane Na slemenu, kjer je lahko štart superveleslaloma ali veleslaloma s Pohorja. Transverzala se od tu nadaljuje navzdol do Razvanja, kjer je sicer uradni začetek SPP. Za vrnitev do Pivole oziroma domačije Rečnik je najlažja možnost po poti pristopa, najkrajša pa po manj znanih vlakah in kolovozih, ki se s točke Na slemenu odcepijo desno v gozd. A ta pot z uradnimi markacijami ni označena, so pa na drevje narisali zelene puščice, ki vodijo do Pivole. Bo pa potrebne malo več iznajdljivosti. Ali pa uporaba zemljevida.
