Petek, 26. 7. 2024, 17.00
10 ur, 59 minut
Nasvet za izlet v hribe (60.)
Pohod na Kofce in po grebenu Košute do Velikega Kladiva #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,53
Dom na Kofcah je bil že dvakrat izbran za naj planinsko kočo (2019 in 2021). Za mnoge je končna destinacija, a pravzaprav se pravi gorski raj začenja nad to planino pod grebenom Košute. Ta je dolg več kot deset kilometrov in ima uradno šest dvatisočakov (če štejemo še tiste manj izrazite, pa kar 16). Na turi, ki vam jo predlagamo v sklopu naše petkove rubrike Nasvet za izlet v hribe, bomo poleg vzpona na Kofce in Veliki vrh Košute prehodili še tretjino grebena in pri tem osvojili še dva dvatisočaka. Seveda pa je v nadaljevanju omenjene vrhove in planine moč obiskati tudi na krajših in lažjih turah.
Idilično jutro na planini Kofce pod grebenom Košute.
Košuta je mejni greben med Slovenijo in Avstrijo, ki se razteza od Ljubelja do Jezerskega. Je del Karavank. Od Velikega vrha (2.088 m) na zahodu pa do Tolste Košute (2.055 m) na vzhodu je približno deset kilometrov. Uradno ima šest dvatisočakov, a če štejemo še manj izrazite vrhove, jih lahko naštejemo kar 16, skupaj pa 22 vrhov. Najvišji in tudi tehnično najzahtevnejši za vzpon je Košutnikov Turn (2.133 m). Prečenje celotnega grebena na mah je kar precejšen zalogaj, najprej pa se je treba seveda nanj tudi povzpeti. Ga pa lahko prehodimo po odsekih na več turah. V naslednjih odstavkih opisujemo vzpon od Matizovca na Kofce in nato na Veliki vrh. In nato prečenje od tega najbolj zahodnega vrha pod Toplarjem in prek Kofce gore, Malega Kladiva pa do Velikega Kladiva (2.094 m) ter povratek na izhodišče po grebenu.
Poglejte, kako je videti pot na Kofce, Veliki vrh in po grebenu na Kladivo:
Vzpon od Matizovca na Kofce
Urejeno parkirišče, ki je od letos plačljivo (štiri evre za ves dan), je na koncu asfaltirane ceste pod samotnima kmetijama Zajmen in Matizovec (915 metrov nadmorske višine), torej nad vasjo Podljubelj. Pohod začnemo po makadamski cesti do omenjenih dveh kmetij (vmes sta dve bližnjici). Za Matizovcem se kolovoz kmalu spremeni v gozdno vlako in pozneje v pešpot, ki je mestoma precej strma. Tik pod planino Kofce je vlaka še dvakrat nekoliko strmejša, sicer pa tehnično ta del poti ni zahteven. Pot je markirana, planino s Planinskim domom Kofce (1.488 m), ki je bil že nagrajen za naj planinsko kočo (ste letos že glasovali za svojo najljubšo planinsko kočo?), pa dosežemo po dobri uri vzpona, morda uri in pol, odvisno od naše kondicije in hitrosti hoje.
Jutro na Kofcah. Pogled v smeri Storžiča in Kamniško-Savinjskih Alp.
Pogled s Kofc proti Velikemu vrhu Košute
S Kofc se nam odpre fantastičen pogled navzgor na zahodni del grebena Košute, ki ga bomo v nadaljevanju prehodili. In seveda navzdol, še posebej proti bližnji Kriški gori, v smeri proti vzhodu pa sonce vzhaja nad Kamniško-Savinjskimi Alpami. Kofce so prav zato tako priljubljene, ker so krajša tura z lepimi razgledi, poleti pa s konji in kravami na paši ter tudi z dobro jedačo. Tamkajšnji štruklji so znani daleč naokoli. A tokrat je za nas to samo prvi postanek na pravi gorski dogodivščini, ki sledi.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Vzpon na Veliki vrh
Pohod nadaljujemo za planinskim domom, kar prek pašnikov navzgor. Za njimi stopimo na ozko pešpot, ki se še nekaj minut vije med borovci, nakar se dvigne nad gozdno mejo in začne vse strmeje vzpenjati prečno na pobočje proti vrhu grebena. Med borovci je sicer še eno razpotje, levo proti Velikemu vrhu in desno proti Kofce gori. Turo na Veliko Kladivo torej lahko nekoliko skrajšamo, če izpustimo Veliki vrh in jo s planine urežemo neposredno na Kofce goro.
Pogled z Velikega vrha na Košutico in planino Korošica
Po grebenu v smeri vzhoda, proti Kladivu
Prave strmine na vzponu s planine na greben je za dobre pol ure hoje. Ko osvojimo greben, smo na naslednjem razpotju. Izberemo pot v levo proti Velikemu vrhu. Naslednje minute hoje so položne, nakar sledi še zadnji košček vzpona na Veliki vrh Košute (2.088). Od izhodišča je približno 1.150 višinskih metrov ter dve uri in pol do tri ure vzpona. V smeri vzhoda je pred nami pogled na greben Košute, pod nami so v smeri juga planina Kofce, Kriška gora in Ljubljanska kotlina, v smeri severa pa gora Košutica in planina Korošica, proti zahodu pa bomo prepoznali naslednje vrhove v Karavankah, torej Begunjščico, Vrtačo in Stol, na katere smo vas že povabili.
Pogled z Malega Kladiva na Veliko Kladivo
Na Velikem Kladivu. Košuta je mejni greben.
Zdaj sledi prečenje zahodnega dela grebena Košute. Po poti pristopa se spustimo z Velikega vrha in do prej omenjenega razpotja na grebenu. Vmes gremo tik pod vrhom Toplarja (2.000 m). Na razpotju ne gremo navzdol na Kofce, ampak nadaljujemo po grebenu proti Velikemu Kladivu. Po nekaj minutah smo na Kofce gori (1.907 m). Pot je sorazmerno položna (malo gor, malo dol). Dosežemo še en neizrazit vrh (Mali turn, 1.937 m). Nato sledi krajši desetminutni strm vzpon po zelo ozki stezici na Malo Kladivo (2.036 m), ki ga sicer lahko tudi izpustimo. Z Malega Kladiva se spustimo na naslednje sedlo, kjer pa nas čaka 20-minutni strm vzpon po precej kamniti poti na Veliko Kladivo (2.094 m), najvišjo točko te ture. Do Kladiva naredimo devet kilometrov in 1.250 višinskih metrov.
Izhodišče: parkirišče pod kmetijama Zajmen in Matizovec (915 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.500 metrov
Čas za vzpon: štiri ure (sedem ur hoje za celoten krog)
Zahtevnost: delno zahtevna markirana pot
Pot s Kladiva do Vetrnika je na treh delih tehnično nekoliko zahtevnejša. Pomagamo si z jeklenico.
Z Velikega Kladiva se nam v primeru lepega vremena brez oblakov, ki pa poleti zelo radi zakrijejo najvišje vrhove, znova odpre vrhunski razgled za 360 stopinj: proti zahodu do Velikega vrha, proti vzhodu do Košutnikovega turna, desno pod nami je planina Šija, levo pa planina Pungrat. S Kladiva imamo dve izbiri: lahko se vrnemo po isti poti do sedla in nato strmo navzdol po nemarkirani poti do Šije ali pa nadaljujemo po grebenu Košute po markirani poti še do Vetrnika (1.890 m) in sedla pod Pungratom (2.025 m). Sestop do Vetrnika je ponekod izpostavljen, na treh mestih se je s pomočjo jeklenice treba spustiti prek nižjih skalnih stopenj. Tukaj gre res za pravo grebensko prečenje.
Pogled nazaj na Vetrnik in Veliko Kladivo
Sestop med cvetjem do Pungrata
Pod Vetrnikom je označeno razpotje, kjer se spustimo strmo navzdol proti planini Pungrat. Stezica je speljana cik-cak po zaraščenem melišču, kjer je veliko planinskega cvetja, tako da ima tu sestop še poseben čar. Na dveh razpotjih sledimo markacijam in puščicam za planino Pungrat. Sestop s Kladiva do Pungrata ob nekoliko bolj previdni in zato počasnejši hoji vzame uro in pol ali še nekaj več. V koči na planini Pungrat (1.447 m), kjer se poleti pase res veliko krav, se je mogoče okrepčati.
Planina Pungrat pod zahodnim delom grebena Košute, ki smo ga prehodili.
Planina Šija
Morda bomo imeli tu občutek, da je tura že skoraj končana, a to niti slučajno ni res. Čaka nas precej dolg in poleti vroč povratek do Kofc, ki vzame debelo uro kar hitre hoje. Markirana pot je speljana po makadamski cesti do planine in taborniškega doma Šija (1.528 m) in nato po gozdni vlaki do Kofc. Vmes se še za približno 200 metrov vzpnemo. Med Pungratom in Šijo gre cesta kar precej naokoli, a je mogoče ubrati bližnjico čez hrib, s čimer pa dodamo še nekaj višincev, če bi se radi še enkrat pošteno spotili. Če ne prej, bo ob povratku na Kofce malica v tamkajšnjem domu že kako zaslužena nagrada. V vročih poletnih dneh bo kislo mleko prava osvežitev.
Planinski dom na Kofcah je bil že dvakrat izbran za naj planinsko kočo.
V vročih dneh bo kislo mleko prava osvežitev.
Zadnji del sestopa opravimo po poti pristopa, torej s Kofc do Matizovca. Celoten krog nanese 18 kilometrov, 1.500 višincev in približno sedem ur hoje (devet ur s postanki).
Lahko pa na tem dele Košute delamo tudi krajše, lažje ture. Od Matizovca samo na Kofce ali pa s Kofc naprej samo na Veliki vrh ali samo do Kofce gore, lep družinski izlet za vse generacije pa je od Kofc do Šije ali naprej do planine Pungrat, kjer bo višincev precej manj.
