Naj planinska koča
Petek, 19. 9. 2025, 15.15
1 ura, 13 minut
Nasvet za izlet v hribe (102.)
Prehodavci so pravi planinski balkon, a turi lahko dodamo še piko na i #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Že res, da je poletna planinska sezona končana, prav tako letošnji izbor naj planinske koče, a dnevi v gorah bodo v naslednjih dneh in tednih še kako lepi. Do konca septembra je odprta tudi še večina visokogorskih koč. Ena tistih z najlepšim razgledom med malico je zagotovo Zasavska koča na Prehodavcih. Če želite turi dodati še piko na i, berite dajle. Naš petkov nasvet za izlet v hribe je Malo Špičje, ki se dviga še 300 višinskih metrov nad Prehodavci. Če velja sosednje Veliko Špičje za zahteven pohod, pa je s Prehodavcev do Malega Špičja pot še tehnično nezahtevna. Ima pa vzpon 1.700 višincev.
Izhodišče pod vasjo Trenta
Pešpoti na Prehodavce je več, s planine Blato po dolini za Kopico ali pa iz Bohinja po Dolini Triglavskih jezer je to skoraj šesturni pohod, najkrajši možnosti sta iz doline reke Soče. Tako pot iz doline Zadnjice kot pot izpod vasi Trenta vzame štiri ure. In nato še uro dodatnega vzpona na Malo Špičje. Obe možnosti sta tehnično nezahtevni, je pa vzpon iz Trente po Trebiškem dolu prijetnejši kot iz Zadnjice. Parkiramo lahko ali v vasi ali pa na začetku markirane pešpoti pri tabli za planino Lepoč (tam je parkirnih mest le za nekaj avtomobilov). Prvi del vzpona naredimo po makadamski gozdni cesti.
V videoposnetku poglejte, kako je videti vzpon iz Trente na Malo Špičje:
Vzpon po mulatjeri čez Trebiški dol
Ker je izhodišče na vsega 620 metrih nadmorske višine, je to tura s toliko višinskimi metri, kot vam jih v letošnjih planinskih nasvetih še nismo dali – s 1.700. Gozdno cesto zapustimo po manj kot pol ure in nadaljujemo po markirani pešpoti številka 1, torej po slovenski planinski transverzali, ki je speljana po mulatjeri skozi gozd, gre mimo manjšega slapa in prek opuščene planine Lepoč. Večji del vzpona je strmina zelo zložna, višince se tako dobiva zelo počasi. Uro in pol potrebujemo za prve razglede, s pogledom nazaj na drugo stran doline reke Soče in s pogledom naprej ter navzgor na Lepo Špičje.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Na prevalu Čez Dol krenemo desno navzgor proti Zasavski koči.
Če pošteno stopimo, bomo v Trebiškem dolu v dveh urah, sicer pa v dveh in pol. Danes je tu samo še lovska koča. Pod nami je nekaj časa tekla Trebiščica, nad nami pa se nad dolom dviga celoten greben Lepega Špičja, torej od Malega Špičja (na naši levi) do Velikega Špičja. Res mogočna zahodna stena!
Pred nami je razpotje poti na nadmorski višini 1.632 metrov, na prevalu Čez Dol, kjer se usmerimo desno navzgor proti Zasavski koči na Prehodavcih. Z druge strani prevala se priključi prej omenjena pešpot iz doline Zadnjica, torej čez Zadnjiški dol. Tu se pešpoti torej združita. Od razpotja do Prehodavcev je še ura ali ura in pol hoje, saj se od tu naprej večkrat ustavljamo. A ne zato, ker bi bilo tako naporno, temveč ker občudujemo okolico: zeleno sosednje pobočje je Zadnjiški Ozebnik, za njim pokuka Jalovec, za nami se dviga Bavški Grintavec, pred nami pa je vse bližji in mogočnejši Razor.
Pogled nazaj proti Bavškemu Grintavcu, za Ozebnikom pa pokuka ven Jalovec.
Ko se vzpenjamo, je vse bliže Razor.
Višje ko smo, lepši so razgledi. Gozd in pas rušja smo po dveh urah in pol pustili za sabo, mulatjera je vstopila v kamniti svet. Mulatjera je tu vrezana v skoraj navpično steno Malega Špičja, na katerega torej gremo. A najprej dosežemo Zasavsko kočo na Prehodavcih (2.071 metrov). Do nje naredimo skoraj 1.450 višinskih metrov. Prehodavci, ki so na koncu doline Triglavskih jezer, so pravi planinski balkon. Izza Kanjavca kuka Triglav, pogled proti Razorju je res nekaj posebnega, ta ima 2.601 višinski meter.
Nekaj minut pred Zasavsko kočo je razpotje, kjer gre levo pot do koče, desno pa po Dolini Triglavskih jezer. Za vzpon na Malo Špičje krenemo v desno. A le nekaj deset metrov. Tu je velika tabla z napisom Lepo Špičje, kjer piše, da sta do njega dobri dve uri. A s tem je mišljeno Veliko Špičje (2.375). Malo Špičje je bližje in do njega je pot še tehnično nezahtevna.
Zadnja ura vzpona je po kamnitem svetu nad Prehodavci.
Tu zapustimo mulatjero in vzpon nadaljujemo prek kamnite kraške uravnave. Tu poti sploh ni, slediti moramo markacijam, narisanim na skale pod nogami. Po položnem delu nas čaka prvi od dveh strmejših odsekov, do vrha moramo dobiti še skoraj 300 višinskih metrov. Najprej se dvignemo na Zadnjo Lopo. Teren se še drugič uravna in nato zadnjič postavi pokonci (kjer se odpre pogled do Bovca), tu je nekaj več šodra pod nogami, a res tehnično nič zahtevnejšega.
Tik pod vrhom Malega Špičja se pod Zelnaricami pokaže jezero v Ledvici.
Še pred vrhom smo nagrajeni s še enim razgledom za desetko: navzdol na največje od Triglavskih jezer – Ledvico – ter na Kanjavec in Triglav. Za Malo Špičje (2.312 metrov) marsikje piše, da do njega vodi nemarkirana pot, a nemarkirana je samo zadnjih nekaj deset metrov do vrha. Tam sta na skali napis in puščica Malo Špičje.
Izhodišče: Trenta (620 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.700 metrov
Čas za vzpon: pet ur
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Zemljevid planinskih poti na Prehodavce najdete na maPZS.
Pogled z vrha na Kanjavec in Triglav
Pogled proti zahodu, vse do Montaža.
Trud za vzpon bo poplačan z res vrhunskimi razgledi, na vse že omenjene gore v bližji in širši okolici: Veliko Špičje, Kanin (pod njim je Bovec), Bavški Grintavec, Jalovec (Mangart se skriva za njim), Razor in Pihavec, pod nami so Ozebnik in Prehodavci, za Kanjavcem je Triglav, nad Dolino Triglavskih jezer pa Zelnarici. Videti je tudi greben Tolminsko-bohinjskih gora, v daljavi pa tudi Krn.
Sestopimo po poti pristopa. Mimo Zadnje Lope najprej na Prehodavce. Zasavska koča je stalno odprta do konca septembra. Je ena bolj priljubljenih, postelje so bile zasedene večji del poletja, pri čemer je bilo 80 odstotkov obiskovalcev tujcev. Na celotni turi opravimo dobrih 20 kilometrov.
Pri Zasavski koči je Razor nad Kriškimi podi kot na dlani.
