Petek, 15. 9. 2023, 17.00
1 leto, 1 mesec
NASVET ZA IZLET V HRIBE (31.)
Kraljevska krožna tura v Julijcih z Zelnarico in Dolino Triglavskih jezer #video #foto
September in oktober sta kljub nekaj krajšemu dnevu najlepša meseca za pohodništvo: ni več tako vroče, manj je gneče, vreme je stabilnejše. In to je priložnost tudi za daljše ture. Naš tokratni nasvet za izlet v visokogorje je Mala Zelnarica nad jezerom v Ledvicah. A to ne bo samo vzpon in sestop po isti poti, temveč kraljevska krožna tura s povratkom prek Prehodavcev in po Dolini Triglavskih jezer. Ste pripravljeni? Tukaj je opis poti. Poglejte pa tudi videa. Akcija!
Planina pri Jezeru Bohinjske planine, Dolina Triglavskih jezer in Prehodavci so med bolj priljubljenimi destinacijami v Julijskih Alpah (ne le med pohodniki, tudi turisti). Precej manj ljudi pa izbere Malo Zelnarico oziroma sosednjo Veliko Zelnarico ter pot čez dolino za Kopico. Zato je ta tura primerna tudi za tiste, ki ste Triglavska jezera in Prehodavce že obiskali. Pa še jezera boste videli iz ptičje perspektive.
Mala Zelnarica Izhodišče je na parkirišču pod planino Blato. Cestnina do njega je od letos vratolomno draga (20 evrov), zato je pametneje izbrati organiziran prevoz z minibusom iz Bohinja (parkiranje in prevoz pet evrov). Je pa res, da ure odhodov pravim planincem niso najbolj naklonjene. Izjema je september, ko se zdani šele ob pol sedmih. Prvi minibus iz Srednje vasi pelje ob 6. uri (iz Bohinjske Bistrice pa šele ob 7. uri). Tako se pohod lahko začne ob 6.30 (julija in avgusta je to pač prepozno). A septembra minibus vozi samo od petka do nedelje (poleti vse dni v tednu). Minibus vas odloži na križišču Vogar-Blato, torej nekaj minut hoje pod planino Blato.
Kako je videti pot na Malo Zelnarico s sestopom prek doline Triglavskih jezer:
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Dedno polje Najmanj prijeten je prav začetni del pohoda, po precej strmi gozdni cesti proti Planini pri Jezeru (slaba ura vzpona in 300 višinskih metrov), pa tudi zatem nas čakata še dva krajša zelo strma dela ceste proti planini Dedno polje, ki sta precej kamnita in zato korak ni najbolj stabilen. Je pa zato nadaljevanje ture od Dednega polja naprej kot v pravljici. Pa še jutranje sonce obarva lesene hiške na planini, da so videti kot na razglednici. Na Dednem polju krenemo desno mimo pastirskih koč (in ne levo kot običajno, kadar gremo proti Triglavskim jezerom), saj izberemo pot za Kopico. In kopast vrh, ki ga bomo uzrli v daljavi, je prav Kopica.
Pot po dolini za Kopico, ki jo kmalu za Dednim poljem že uzremo v daljavi.
Tik pod sedlom Vrata Nad Dednim poljem spet zagrizemo v klanec, a se pešpot kmalu položi in se v nadaljevanju ves čas zložno vzpenja. Na planini Ščavje srečamo še zadnje krave, nad njo pa se nam, ko smo v pasu rušja, prvič odpre pogled proti zahodu, proti Tičaricam, za katerimi je Dolina Triglavskih jezer (Dvojno jezero). Pot se nadaljuje po dolini za Kopico, ki je skriti biser Julijcev. Na levi strani imamo Kopico, Malo in Veliko Zelnarico, na desno pa Prvi, Srednji in Zadnji Vogel. Smo v kamnitem svetu, vse okoli nas je skoraj povsem belo oziroma sivo. Morda opazimo tudi kakšnega gamsa.
Pogled s sedla Vrata proti Razorju
Mala Zelnarica, zadnjih 20 minut vzpona na 2.310 metrov Po dobrih dveh urah hoje s Planine pri Jezeru smo na sedlu Vrata, kjer se nam naravnost v daljavi odpre pogled vse do Razorja. S sedla zavijemo levo nazaj, kjer se po vzhodnem pobočju začne vzpenjati ozka markirana steza na Malo Zelnarico. S sedla do vrha potrebujemo še dobrih 20 minut. Zadnjih deset je potrebne nekaj več previdnosti, saj je bolj izpostavljeno in kamnito. In že smo na našem prvem cilju: Mala Zelnarica (2.310 metrov). In če imamo lepo vreme, dobro vidljivost, bomo osupli nad razgledi: proti jugu na Kopico, Tičarici in morda vse do Krna, proti zahodu na Lepo Špičje in navzdol na jezero v Ledvicah (zjutraj je to lahko še v senci), proti severu pa najbolj izstopajo Razor, Kanjavec, Triglav in tik pred nami Velika Zelnarica. Tako lepo je, da se bomo bržkone na vrhu zadržali celo uro.
Pogled z Male Zelnarice proti jugu: spredaj so Kopica in Tičarici, desno zadaj v daljavi Krn.
Pogled na jezero v Ledvicah z Male Zelnarice Lahko skočite še na sosednjo Veliko Zelnarico (2.320 metrov), kar po brezpotju do vrha (ni markirane poti). Če se vam zdi, da je krožna pot, ki jo opisujemo v nadaljevanju, predolga, se lahko s sedla Vrata po poti pristopa že vrnete nazaj na izhodišče.
Je pa turo vredno nadaljevati. S sedla Vrata se tako spustimo proti Prehodavcem. Pešpot je markirana in vse bolj kamnita. Nadaljuje se pod zahodnimi pobočji Vršakov in Kanjavca (nanj gremo naslednje leto, kajne?), krajši odsek tudi po melišču, a tehnično vseeno ni zahtevno, le nekaj več previdnosti je potrebne, da ne pride do zdrsa.
Kamnita pot pod Kanjavcev v smeri proti Prehodavcem
Zasavska koča Po dobri uri sestopa z Zelnarice dosežemo prvega od Triglavskih jezer – Rjavo jezero. In ne pozabimo, da je kopanje v njih prepovedano (sploh tujci tega ne upoštevajo). Od jezera sledi še kratek vzpon do Zasavske koče na Prehodavcih (2.071 metrov), kjer nas čakajo novi fantastični razgledi in zaslužena malica. V smeri zahoda nam je najbližji in najvišji Zadnjiški Ozebnik, v smeri severa najbolj izstopa že omenjeni Razor nad Kriškimi podi (iz te smeri malo spominja na Jalovec), spredaj sta Pihavec in Gamsovec, proti vzhodu je nad nami Kanjavec (levo za njim kuka vrh Triglava), pod nami pa jezero pod Vršacem.
Zasavska koča na Prehodavcih s primorske strani, iz doline Zadnjica:
Rjavo jezero pod Kanjavcem
planina Blato - Planina pri Jezeru - Dedno polje - dolina za Kopico - sedlo Vrata - Mala Zelnarica - sedlo Vrata - sestop pod Kanjavcem - Zasavska koča na Prehodavcih - jezero v Ledvicah - Dvojno jezero - Ovčarija - Dedno polje - Planina pri Jezeru - planina Blato
Izhodišče: parkirišče pod planino Blato (1.147 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.500 metrov
Čas pohoda: osem do deset ur same hoje (plus postanki)
Zahtevnost: lahka markirana pot
Najvišje ležeče Triglavsko jezero (jezero pod Vršacem). V ozadju kuka Triglav.
Jezero v Ledvicah Sestop opravimo po Dolini Triglavskih jezer, čaka nas še tri in pol do štiri in pol ure hoje (odvisno, kako hitri bomo). Krenemo po pešpoti nad Rjavim jezerom, najprej dosežemo Zeleno jezero in se nato spustimo proti jezeru v Ledvicah. Nad nami bodo strme stene (in melišče) Velike in Male Zelnarice. Še naprej hodimo v smeri juga, do Dvojnega jezera, kjer je še ena planinska koča (koča pri Triglavskih jezerih). Od Dvojnega jezera je najlažja pot proti izhodišču "čez prode" (nekaj več vzpona pa je "čez Štapce"). Čez prode se najprej malo spustimo in nato na večji poseki še zadnjič strmo vzpnemo (s pogledom proti spodnjim bohinjskim goram). Hitro dosežemo planino Ovčarija, nad njo sledi še kratek vzpon, od tam pa samo še spust proti Dednemu polju, Planini pri Jezeru in Blatu. Na celotni krožni turi naredimo približno 1.500 višinskih metrov, dolga pa je 25 kilometrov. Za nami je nepozaben dan.
Dvojno jezero, še zadnje ob tej krožni turi
V Visokih Tatrah ima skoraj vsaka dolina svoja "sedmera jezera". Poglejte: