Torek, 18. 6. 2019, 23.59
9 mesecev
Ideja za izlet: po poteh klopic ljubezni
Nekaj je v teh hribih, kar nas mami in kar pospeši utrip srca. Nekaj je v teh hribih, gorskem zraku, ki nas tako silno vse leto vleče v osrčje neokrnjene narave, zavetja gora in hribov. Slovenci jih imamo radi. Kako jih ne bi imeli? Imamo namreč neizmerno srečo, ker imamo na tem našem majhnem koščku zemeljske oble res kaj videti, doživeti in prehoditi. Treba je le obuti primerne pohodniške čevlje, pripraviti planinsko malico, napolniti nahrbtnik in za pomoč s sabo vzeti še pohodniške palice.
Slovenija je pravi raj za pohodnike v vseh letnih časih. Prepredena je z več kot 10.000 kilometri označenih in urejenih pohodniških poti, vse od bistre Soče pa tja do sanjave Mure. Meseci, ki so pred nami, torej julij, avgust in prva polovica septembra, so kar se obiska gora tiče, najbolj množični.
Te dni so planinci z vseh koncev množično "romali" na Golico, kjer so imeli gotovo kaj videti. Vzpon je bil res bogato nagrajen: narcise so se bohotile, kamor je segel pogled.
Golica je 1.836 metrov visok vrh severno od Jesenic. Njen vrhnji del je poraščen samo s travo, zato je zelo razgledna, na izpostavljeni rami sredi južnega pobočja pa je postavljena planinska koča.
Z vrha, ki ima vpisno skrinjico, je lep pogled na zahodne Karavanke in del Julijskih Alp s Triglavom. Najprimernejši čas za obisk Golice je sicer maj, saj na pobočjih Planine pod Golico takrat cvetijo narcise, ki krasijo okolico. Letos so se narcise najbolj razbohotile nekoliko kasneje.
Čas hoje:
- Planina pod Golico-koča na Golici 1 h 30 min
- Koča na Golici-greben Golice 30-40 min
Klopca ljubezni
Iskalci popolnih fotografij ali tisti bolj izkušeni pohodniki gotovo vedo, da so na Golici še številne druge lepote. Ena izmed teh je čudovita lesena klopca z izrezljanim srcem, poimenovana klopca ljubezni.
Klopce ljubezni krasijo še nekaj drugih slovenskih hribov, njihove fotografije pohodniki že pridno delijo na družbenih omrežjih pod oznako #klopcaljubezni. Praviloma so postavljene na točkah, ki nas na koncu nagradijo z razgledom, vrednim vsakega koraka.
Kje jih najdete?
Preverite na spodnjem zemljevidu. Z nekaj truda, osnovnimi veščinami brskanja po svetovnem spletu, volje in seveda tudi s primerno pohodniško opremo boste v okolici označenih krajev klopce ljubezni nedvomno našli.
Poiščete klopco ljubezni in začnite ustvarjati lepe spomine! Stopite, pojdite, grizite in tam nekje na poti se bo razprl pogled in poplačal pogum. Postavljene so na razmeroma preprostih, manj zahtevnih, lažje dosegljivih poteh, primernih tako za izlete v dvoje kot tudi za družinski izlet.
Čudovite klopce z izrezljanim srcem so se najprej pojavile na Dreveniški gori pri Boču, Donački gori in Vogarju. Pot do njih ponudi čudovito popotovanje skozi bogate gozdove Slovenije, razgled pa poplača vsak korak v klanec.
Dreveniška gora pri Boču
Boč (978 metrov nadmorske višine), imenovan tudi štajerski Triglav, je strma gora v Krajinskem parku Boč, v Bočkem pogorju jugovzhodno nad Poljčanami, v jugovzhodnem delu Karavank.
Donačka gora
Donačka gora, katere najvišji vrh dosega 884 metrov nadmorske višine, je na skrajnem vzhodnem delu Slovenije in predstavlja najbolj vzhodne zaključke Karavank. Gora je ime dobila po cerkvici sv. Donata, ki naj bi bila zgrajena daljnega leta 1471. Donačka gora je krasna pohodniška točka za vse, ki se odpravljajo na Štajersko.
Z vrha, ki geografsko spada med Karavanke, je lep razgled na bližnjo in daljno okolico. Z zahodnega vrha, na katerem je postavljen visok kamnit križ, se lepo vidi Boč z okolico, ob lepem vremenu pa pogled seže od osrednjih Kamniško-Savinjskih Alp do Pohorja.
Vogar
Vogar je najvzhodnejši vrh grebena nad severnim obrežjem Bohinjskega jezera. Priljubljena izletniška točka je postal prav zaradi krasnih razgledov in planinskega doma. Je tudi izhodiščna točka za jadralne padalce.
Klopca ljubezni na Vogarju stoji na razgledni točki, s katere se ponuja fotogeničen razgled na Bohinjsko jezero.
Pomjan
Pomjan je najvišje ležeča vas Šavrinskega gričevja (342 m). Ime naj bi dobila po nasadih jablan (pomi), ki so nekoč prekrivale okolico zdajšnje vasi. Gručasta vas leži na slemenu širšega gričevnatega hrbta, ki se razteza od vrha Straža (377 m) do vrha Poljane (406 m).
Območje na eni strani obdaja dolina Badaševice z istoimensko reko, na drugi strani pa leži dolina Rokave, ki je eden izmed pritokov reke Dragonje. Skupno ime za izredno razgledno sleme na vrhu je Pomjanski hrib ali Romana. Ta naš najvišji hrib v Šavrinih se dvigne 405 metrov nad morsko gladino.
Lisca
Lisca je ena najbolj priljubljenih izletniških točk v Posavju. Zanimiva je za pohodnike, planince in gorske kolesarje. Na Lisci, posavskem biseru, ki se severno od Sevnice dviga 947 metrov nad morjem, se najde marsikaj zanimivega.
Predvsem čudovita narava ter prelep razgled na Posavsko in Zasavsko hribovje, Dolenjsko, celo na Notranjsko, ob lepem vremenu pa se vidijo še Nanos in Julijci s Triglavom, pa Pohorje in Donačka gora ...
Velika Osojnica
Osojnica je priljubljena točka fotografov, zato se pripravite na osupljiv razgled. Velika Osojnica je poleg Ojstrice in Male Osojnice tretji razglednik nad Blejskim jezerom, na katerega se povzpnemo iz Velike Zake. Ojstrica in Mala Osojnica sta hriba, ki se dvigata nad zahodnim obrežjem Blejskega jezera.
Do Male Osojnice (685 m) je približno 45 minut hoje po strmi gozdni poti, nato pa še 20 minut do Velike Osojnice (75 6m). Nagrajeni boste z najlepšimi razgledi na Blejsko jezero in njegovo okolico, na Karavanke, Kamniške Alpe in Gorenjsko ravan. Z razlogom so ravno tu narejeni najbolj znani panoramski posnetki Bleda.
Sabotin
Tam, kjer so v 1. svetovni vojni divjali najhujši spopadi, so danes speljane poti miru. Sabotin je 609 metrov visok hrib nad Novo Gorico oziroma Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo. Ob njegovem vznožju stoji sloviti Solkanski most čez reko Sočo, predvsem pa je Sabotin poznan po napisu Naš Tito.
Čaven
Severozahodno od Ajdovščine se nad sončno in toplo Vipavsko dolino vzpenjajo strme skalnate stene Čavna, grebena, ki na južni strani omejuje Trnovski gozd. Čaven velja za eno najlepših razglednih točk nad celotno Vipavsko dolino, saj pogled od tam sega vse do Jadranskega morja, jasno pa se vidi čisto vso dolino.
Čaven je primeren za vsakogar, ki ga navdušuje planinstvo, saj nanj vodi več različnih poti, vsaka pa ima svoje zančilnosti.
Jeruzalem
Jeruzalem je čudovit kraj z energetskimi silnicami, vinsko cesto, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico. Upravičeno nosi ime nebeški kraj.
Jeruzalem je z nadmorsko višino 341 metrov najvišji vrh v okolišu. Ob jasnih dnevih pogled seže celo do Blatnega jezera.
Velika planina
Le kdo je ne pozna? Velika Planina ponuja številne možnosti za sprehode in daljše pohode, ki jih lahko združite z ogledom naravnih in etnoloških zanimivosti planine.
Velika planina je čarobna v vseh letnih časih. Najbolj veselo je seveda poleti, ko je na planinah živina in pri pastirjih lahko pokusimo sveže mlečne dobrote.
Ko se človek nekaj dni potika po naravi, se zelo približa svojemu bistvu. Tam spozna, kako malo je pravzaprav potrebnega za osnovno preživetje. Hoja v gore je še bolj prijetna z dobro opremo, s katero nenazadnje povečujemo našo varnost.
Grmada
To, kar je za Ljubljančane Šmarna gora, je za Celjane Grmada. Hišna gora Celja je južno od omenjenega mesta nad vasjo Zagrad. Z vrha, na katerem stoji velik križ, je lep razgled na Posavsko hribovje, celjski Stari grad, Celje in del Savinjske doline.
Mestni vrh nad Kočevjem
Mestni vrh (1034 m) je eden izmed vrhov, ki se v pogorju Stojne dvigajo več kot tisoč metrov visoko. Ker je tik za mestom Kočevje, je poleg Fridrihštajna najbolj priljubljen ter skupaj s planinsko kočo ena najpomembnejših rekreacijskih in turističnih hribovskih točk na Kočevskem.
Dobra oprema povečuje užitek in tudi varnost
Pohodništvo je aktivnost, za katero ne potrebujemo veliko opreme, a tistih nekaj nujno potrebnih kosov mora biti kakovostnih.
Verjetno najpomembnejša je obutev. Pohodniški čevlji morajo biti udobni, ponujati morajo odličen oprijem na vseh vrstah podlage, zaželeno pa je, da so tudi vodoodbojni. Načeloma velja pravilo, da se z dolžino ture povečuje tudi potreba po boljši obutvi. Za krajše enodnevne pohode lahko uporabljamo nizko obutev, za izlete v sredogorje in visokogorje pa potrebujemo višjo obutev, ki zagotavlja boljšo stabilnost in varuje gležnje.
Prava izbira pohodne obutve je izredno pomembna, saj naše stopalo v času pohodništva utrpi veliko večje pritiske kot pri hoji po običajnem terenu. Ravno zato je pri izbiri pohodnih čevljev potrebno biti pozoren na kvaliteto in trpežnost materiala.
Primerno obuti za v hribe:
Med obvezno pohodniško opremo spadajo tudi posebna oblačila, ki so praviloma izdelana iz sodobnih materialov. Ti so trpežni, se hitro sušijo in dobro odvajajo vlago. Tudi v poletnem času na turo vedno vzamemo pohodniško jakno, ki pride še kako prav, če se vremenske razmere nenadoma poslabšajo. Zelo primerne so tako imenovane softshell jakne, izdelane iz rahlo raztegljivega materiala, ki zagotavlja svobodo gibanja.
Pohodniške jakne so, ne glede na letni čas in vremenske razmere, neobhodno potreben del pohodniške opreme. Poleti moramo imeti jakno v nahrbtniku za primer slabega vremena, v spomladanskem, jesenskem in zimskem času pa jo imamo tako in tako večino časa na sebi.
Primerno oblečeni za v hribe:
Nahrbtnik za vso opremo
Zvesti pohodniški sopotnik je tudi nahrbtnik, v katerega spravimo vso potrebno opremo ter tudi nekaj hrane in pijače. Velikost nahrbtnika je odvisna od dolžine ture. Načeloma so vsi sodobni nahrbtniki opremljeni z ergonomskim hrbtiščem, ki ima poseben ventilacijski sistem, naramnice so podložene in nastavljive. V notranjosti je poseben predal za meh za vodo.
Ko se nekoliko bolj resno odpravimo v naravo ali gore, je nahrbtnik naš najbolj zvesti sopotnik. Omogoča nam, da s sabo vzamemo vse nujne potrebščine, s pomočjo katerih se lahko pripravimo na nepredvidljive vremenske razmere.
Primerni nahrbtniki:
Med dodatno opremo spadajo tudi pohodniške palice, čelade, tisti najbolj ekstremni pohodniki, ki v hribe in gore zahajajo tudi pozimi, pa potrebujejo še dereze.
Pohodniške palice pri hoji aktivirajo mišice rok in zgornjega dela telesa, poleg tega pa povečujejo stabilnost in izboljšujejo izkoristek energije.