Že veste, kakšno taktiko teka boste ubrali na maratonu?

Marsikaterega tekača zaradi evforije med tekači in gledalce ob progi zanese in se niti ne zaveda, da se je na štartu preveč zagnal. Zato trenerji in dobri poznavalci teka vedno znova opozarjajo, da ne smete prehitro začeti. To načeloma velja za vse razdalje, še posebej za maraton (42 kilometrov), saj se okrog 30. kilometra veliko maratoncev sreča s tako imenovanim tekaškim zidom.

Za mnenje smo poklicali tekača Tadeja Kalužo, ki je na lanskem maratonu med slovenskimi tekači zasedel četrto mesto, pred leti pa je bil tudi že tretji v slovenski konkurenci. Tadej ima za seboj ogromno izkušenj, včasih pa je vodil tudi tekaške skupine, zato je pravi naslov za kakšen tekaški nasvet. "Zelo pomembno je, da te ne zajame tekmovalna mrzlica, ki je prisotna na štartu. Moraš si postaviti svojo taktiko v skladu s treningom, ki si ga opravil v pripravljalnem obdobju. Če veš, da na treningu nikoli nisi tekel tako hitro, kot si želiš na maratonu, potem boš takšen rezultat težko dosegel. Cilj mora biti realen. Po mojem mnenju moraš na 21- ali 42-kilometrski razdalji biti po polovici proge še skoraj svež."

Glejte na kilometrske oznake ob progi

Če nimate pravega občutka za svoj tempo, se orientirajte po kilometrskih oznakah ob progi in preverite vmesni čas. Če ste hitrejši, kot ste načrtovali, to verjetno ne pomeni, da ste v vrhunski dnevni formi. Ponavadi je razlog, da vas je množica tekačev potegnila za sabo. V tem primeru je najbolje, da tempo teka nekoliko upočasnite.

Če v drugi polovici teka tečete počasneje, potem je to že eden od znakov, da ste začeli prehitro. Bolj kot prehiter štart priporočamo, da vseskozi tečete enakomerno. Morda je celo bolje, da štartate prepočasi. Še vedno lahko v zadnjih kilometrih pospešite svoj tempo in nadoknadite čas, ki ste ga izgubili na štartu. Nepisano pravilo je, da v zadnjih kilometrih zaradi prevelike utrujenosti izgubljate dvojno, če ne trojno.

"Razlika pri maratonu in polmaratonu je, da lahko pri 21-kilometrski razdalji v drugi polovici malo pritisneš, če ti seveda ostane še kaj moči. Kriza se ponavadi pojavi pri 17. ali 18. kilometru, če si normalno treniral. V tistem trenutku moraš imeti močno voljo in vztrajati. Pri maratonski razdalji je stvar nekoliko drugačna. Kriza se najpogosteje pojavi pri 30. kilometru (tekaški zid), vendar sam menim, da če si dovolj treniral, se ta zid sploh ne zgodi. Pri maratonu je zelo pomembno, da imaš čim bolj enakomeren tempo. Če se zid pojavi, potem je najbolje, da skušaš tempo postopoma spuščati. A veliko je odvisno od tekača. Eni že ob prvi krizi odnehajo, tisti, ki so se dejansko pripravljali, pa lahko tečejo že samo zaradi volje, saj se zavedajo, da so dobro trenirali. Težko je tudi za njih, vendar na koncu zmorejo," nam je zaupal Tadej.

Foto: Getty Images

Ko ste žejni, je ponavadi že prepozno

Pijte in morda tudi kaj pojejte že pri prvi okrepčevalnici. Če so temperature višje, lahko s potenjem izgubite veliko več vode, kot jo lahko popijete. "Vsak tekač mora sam ugotoviti, kaj mu ustreza. Nekateri namreč raje pijejo več, drugi manj, pomembno, je da uživaš tisto, kar ti ustreza oziroma tisto, kar si preizkusil tudi na treningu. Pomembno je, da piješ, še preden začutiš žejo ali lakoto, sicer je lahko že prepozno."

Ne podarjajte kilometrov

Ste kdaj pomislil na linijo teka? Ni nujno, da ima množica pred vami pravo linijo, zato ne podarjajte metrov zastonj, raje tecite s pogledom naprej in izbirajte svojo (najkrajšo) linijo. Ko pridete v cilj, je pomembno, da nadaljujete hojo. S tem ohranite višino krvnega tlaka. Zelo pomembno je, da se po teku kar se da hitro preoblečete, saj je nevarnost prehlada takrat največja.