Z rinjenjem v prvo vrsto ne boste nič pridobili na času

Sistem merjenja s pomočjo čipov, ki je danes na množičnih športnih prireditvah že nekaj samoumevnega, poteka na principu oddajnika in sprejemnika. Čip zaznavajo elektronske preproge, nameščene na štartu, progi in cilju. Čip ne vsebuje baterij, ampak se aktivira, ko pride v magnetno polje, kjer odda kodo, preproga pa kodo sprejme in jo prenese v računalnik.

Organizator običajno objavi bruto čas, to je čas od štartnega strela pištole do prečkanja preproge v cilju. Neto čas, ki ga tekmovalci po maratonu tudi najdejo med rezultati, pa je čas od prečkanja štartne do prečkanja ciljne preproge.

Bruto in neto čas se lahko močno razlikujeta pri tekmovalcih, ki štartajo povsem na koncu štartne vrste, saj lahko potrebujejo tudi nekaj minut preden prečkajo štartno preprogo.

Na 18. Ljubljanskem maratonu bodo po bruto času razvrščali le najboljše, povabljene tekmovalce, saj slednji štartajo skupaj v prvi vrsti in edino pravilno je, da je zmagovalec tisti, ki prvi priteče v cilj. Vsi ostali tekmovalci bodo razvrščeni po neto času. To pomeni, da nič ne izgubite, če štartate bolj v ozadju, saj se bo vaš čas začel meriti, šele ko boste prečkali štartno črto. Hkrati to pomeni, da se postavite v tisti štartni boks, kamor po pričakovanem času sodite. Tako boste v družbi tekačev, ki so vam podobni po pripravljenosti in morda si najdete ravno koga, s katerim boste v enakem ritmu pretekli celo progo. To pa tudi pomeni, da tekači, ki so pred vami, ni nujno, da so tudi rezultatsko pred vami in obratno. Če boste v cilj prišli skupaj s tekačem ali tekačico, ki je štartno črto prečkala minuto za vami, bo v končnih rezultatih ta oseba dejansko minuto pred vami.

Čip prejme vsak tekmovalec ob dvigu štartne številke in promocijskega materiala. Pred tekmovanjem ga je potrebno namestiti na tekaške copate, najlažje na vezalke, lahko pa si ga namestite tudi okoli gležnja s pomočjo trakca, a v tem primeru priporočamo, da ne na golo kožo, saj se lahko zgodi, da vas čip ožuli.