Zbor brez peterke za naslov prvaka

Čeprav so se slovenski košarkarji v zadnjih dveh desetletjih že enajstkrat zbrali v duhu delovnega naslova "operacija evropsko prvenstvo", pa je letošnji začetek priprav na največje košarkarsko tekmovanje stare celine vendarle nekaj posebnega. Selektorjevi izbranci se bodo namreč tokrat na prvenstvo pripravljali na domačih tleh, ki ob kar pregovorno glasni podpori s tribun, o kateri ne dvomi prav nihče, prinaša tudi dodaten rezultatski izziv in posledično pritisk. O tem izbranci selektorja Božidarja Maljkovića te dni ne želijo prav na široko razglabljati, saj vedo, da jih čaka predvsem 47 dni trdega dela do začetka prvenstva. Ob klasičnih ali že kar ritualnih nasmehih, stiskih rok, trepljanjih in izmenjavah dopustniških izkušenj so reprezentantom že ob prvem zboru misli švigale proti delovnim obveznostim. Načrtovanih je 41 aktivnih dni s treningi v Rogaški Slatini, Ljubljani, Zrečah, Celju, Kranjski Gori, Beogradu, Kopru in na Jesenicah ter skupno ducat pripravljalnih tekme.

"Minili so časi priprav, ki so pod vodstvom mojih prijateljev, recimo Žeravice in Nikolića, trajale dva meseca in pol. Za vse to ni več časa. Ukvarjali se bomo z izkustveno košarko. Čista košarka! Delali bomo le v dvorani. Nihče nam ne more odvzeti volje do dela. Veseli me tudi, da je Slovenija z nami. To sem spoznal v tem tednu. Ljudje so me na ulicah zaustavljali in mi zaželeli srečo. Identifikacija države z reprezentanco je v tem projektu zelo pomembna," je le nekaj minut pred selitvijo v Rogaško Slatino, kjer kapetana Lakoviča in druge izbrance čaka prva faza priprav, dejal Maljković, ki je ob prevzemu reprezentance decembra leta 2010 vendarle upal, da bo slovenski EuroBasket dovolj močan magnet za rekrutacijo vseh razpoložljivih sil. Dovolj zgovoren je podatek, da na zboru ni bilo peterke, ki bi ob kakovostni podpori zlahka vložila kandidaturo za zlato kolajno – na branilskih položajih Beno Udrih in Saša Vujačić, na krilu Boštjan Nachbar ter pod košem Erazem Lorbek in Mirza Begić. Na srečo slika vendarle ni tako črna, kot kaže sanjska peterka manjkajočih. Nachbar in Begić, ki sta črto pod klubsko sezono potegnila v drugi polovici junija, kar je recimo dva meseca po Goranu Dragiću, se bosta namreč skupaj z Nebojšo Joksimovićem reprezentanci pridružila z manjšo zamudo. Vseeno je ob začetku priprav na EP kristalno jasno, da je prva selektorjeva želja – zbrati vse najboljše – ostala neizpolnjena. "Javno ne bom polemiziral z igralci. Tega nisem nikoli počel. Tudi tokrat ne bom. Storil sem vse, da bi Beno prišel. Podobno lahko rečem tudi za Vujačića. V ekipi bi rad imel … Da, rad bi imel Tonija Kukoča. Z njim bi bili kandidati za vrh. A ga ni," je v svojem znanem slogu, za katerega je značilno vračanje v čase romantične košarke nepozabne splitske Jugoplastike, pristavil Maljković.

Kolajna ni prepovedana tema, toda …

A čeprav velja prisluhniti pozivom, da so od danes do konca prvenstva pomembni zgolj košarkarji, ki so na voljo, pa vendarle ne moremo mimo dejstva o nižanju uradnega cilja na račun igralskega osipa. Navsezadnje so v vodstvu reprezentance pred leti opozarjali, da je prav domači EuroBasket idealna priložnost močne generacije, katere cilj je bila kolajna, v najbolj optimističnih sanjah kar zlata. Danes, mesec in pol pred začetkom največjega športnega dogodka na naših tleh po osamosvojitvi, je kolajna "le" uradna želja, začrtani cilj pa uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki ga bo prihodnje leto gostila Španija. Prevedeno v uvrstitve, to pomeni, da bi slovenska reprezentanca v Stožicah uradni cilj izpolnila že z uvrstitvijo med najboljših šest oziroma sedem, ob logični predpostavki, da bo med šesterico tudi Španija kot gostitelj svetovnega prvenstva.

"Obremenjevanje z rezultatom bi bilo lahko nevarno. Vsi po vrsti moramo razmišljati le o procesu dela, o delu, ki je pred nami. Dan za dnem. Verjamem, da bo v tem primeru kar sam od sebe prišel tudi rezultat. Ko smo imeli pred očmi jasen rezultatski cilj, se ni dobro končalo," razmišlja kapetan Lakovič, sicer tudi rekorder po številu nastopov za člansko izbrano vrsto, ki pa ni želel jasno odgovoriti na vprašanje, ali bi v celoti izpolnjen proces, o katerem govori, prinesel tudi odličje. "Uf, od prvenstva nas loči še skoraj 50 dni. Upam predvsem, da bodo priprave minile brez poškodb. Teh si, roko na srce, ne smemo več privoščiti. Na parket celjske dvorane Zlatorog moramo 4. septembra priteči maksimalno pripravljeni. Priznam pa, da se ob tem zboru čuti, da gre za posebno akcijo. Dolga leta sem v reprezentanci. Priprave bi bile lahko rutina. A tokrat je naboj drugačen. Prisotna je pozitivna nervoza. To je dobro," poudarja najstarejši reprezentant.

Kvartetu le zahvala

"Vsako leto smo na organizacijski ravni storili korak naprej. Tudi letos smo ga. Izkoristili smo domač teren in okrepili štab. Na vseh področjih smo postorili vse, kar se je dalo. Poskrbljeno bo tudi za sprostitev," ob začetku najpomembnejše ali vsaj najodmevnejše reprezentančne akcije poudarja direktor reprezentanc Matej Avanzo, ki je zbrano druščino ponosno povabil tudi na lično opremljen reprezentančni avtobus.

Reprezentantov v prihodnjih tednih ne čakajo zgolj priprave na EP, temveč tudi notranji boj za dvanajst razpoložljivih mest. A če ne bo kakšnih poškodb, bi z izločevalno logiko ducat bojevnikov lahko "določili" že danes. Med najresnejšimi kandidati za selektorjevo zahvalo za sodelovanje so bržčas Luka Lapornik, Jaka Brodnik in Gezim Morina. Nekoliko bolj tvegano je napovedovanje četrtega "odvečnega" nabornika, a ob upoštevanju dinamike vabil, izkušenj, klubske forme in tudi dozdajšnje selektorjeve strategije se utegne v klubske vrste predčasno vrniti še Klemen Prepelič. "Nimamo datumskih mejnikov za reze. Bomo videli … A tudi za mladega igralca brez realnih možnosti za preboj v ekipo je zgolj dan z ekipo božje darilo," poudarja selektor Maljković.