Petek, 21. 7. 2017, 11.25
7 let, 1 mesec
Jaka Blažič, košarkarski reprezentant
"Slovenija me lahko vrne v življenje"
Med tistimi košarkarji, ki so tik pred reprezentančnim zborom zamenjali klubske barve, je tudi Jaka Blažič, po novem član španskega prvoligaša Morabanc Andorra. Priznava, da gre za zavesten korak nazaj. Da pa bi lahko storil dva koraka naprej, upa, da bo v reprezentanci znova na polno zadihal s košarkarskimi pljuči.
Ker na parketu kot po pravilu kipi od energije, se je 196 centimetrov visoki Jaka Blažič le stežka sprijaznil s številnimi minutami na klopi Baskonie. Prav zato se je odločil za selitev v Andorro, ki je po Triglavu, Slovanu, Olimpiji, Crveni zvezdi in že omenjenem klubu iz Vitorie postal šesti delodajalec. "To vprašanje imam rešeno. Zdaj je čas za reprezentanco," pravi 27-letni Gorenjec, ki je trdno odločen zaigrati še na tretjem zaporednem EuroBasketu.
Sezono ste končali v dresu Baskonie, v reprezentanco vstopate kot član Andorre …
Zadovoljen sem, da imam rešeno klubsko vprašanje. Sem pomirjen in osredotočen zgolj na reprezentanco.
Kdaj ste zaslutili, da vas čaka selitev?
Že takoj po koncu sezone sem začel razmišljati o tem. Priznam, da tudi z moje strani ni bilo pretiranega interesa, da bi vztrajal v Vitorii. Na koncu sem se zavestno odločil za korak nazaj. Po kar šestih letih v evroligi se selim v EuroCup. Moj osnovni cilj bo igralska stabilnost. V pretekli sezoni sem namreč preveč nihal.
Se je bilo težko odločiti za korak nazaj?
To sem storil z jasnim ciljem, da se na evroligaško raven vrnem še močnejši. Že letos sem imel kar nekaj ponudb večjih klubov. A na koncu je pretehtala želja po igri. Želim znova pridobiti prave igralske občutke. Morabanc Andorra je zame pravo okolje.
Kaj vas je v Baskonii ločilo od želenega preboja?
Trener Sito Alonso, od katerega sem se sicer veliko naučil, mi je dal že na prvem sestanku pred sezono vedeti, da nisem v njegovih prednostnih načrtih. Zaradi poškodb nekaterih soigralcev in postopnega dopolnjevanja kadra sem na začetku sezone sicer še prejemal kar zajetno minutažo. Skušal sem jo izkoristiti. V nadaljevanju pa me je doletela nova vloga. Trener mi je namenjal posebne zadolžitve. Vstopal sem v igro in z energijo skušal dvigniti ritem.
S slovensko reprezentanco do konca tedna v Zrečah
Verjetno nismo daleč od resnice, da bi vam sedaj kot naročena prišla zajetna vloga v reprezentanci …
V reprezentanci smo na začetku vsi enakovredni. Na prvem mestu so priprave. Vsem mora biti v glavi predvsem država, torej zastopanje slovenskih barv na evropskem prvenstvu. Vsak mora prispevati svoj delež. Tudi jaz. Se pa strinjam z vami, Slovenija me lahko vrne v življenje. Z dobrimi igrami in lepimi rezultati bi lahko v klub zakorakal bolj samozavesten. Veliko si obetam tudi od sodelovanja s selektorjem Igorjem Kokoškovom. Gre za vrhunskega strokovnjaka, ki mi lahko veliko da.
Čutite, da spadate med tiste, ki že imajo letalsko vozovnico za Helsinke?
O tem odloča selektor. Ponavljam, vsi smo na začetku. Vsi moramo garati in se dokazovati. Verjamem, da se bo ekipa izoblikovala postopoma. Podobno velja za vloge posameznikov v njej.
Kako daleč gre lahko letos Slovenija?
Moje misli so v Zrečah in nato pri prvi pripravljalni tekmi. Vseeno moramo biti ambiciozni. Brez tega ne gre. Ko si bomo postavljali cilje, bodo morali biti visoki. Navsezadnje imamo zelo talentirano ekipo.
Pogosto so vam breme napada na kolajno nalagali navijači, včasih tudi mediji. Zdi se, da je letos to vlogo prevzela kar Košarkarska zveza Slovenije. Morda zaradi upravičevanja dogovora z Anthonyjem Randolphom?
Zveza se je pri dogovarjanju z njim res zelo angažirala. Odgovorni so pripoznali vrzel na položaju krilnega centra. Randolph je morda celo najboljša rešitev, saj gre za enega najboljših evroligaških krilnih centrov. Priznati pa moram, da mi je žal Alena Omića, ki je zaradi novega naturaliziranega igralca ostal brez reprezentančnega dresa. Z nami je bil štiri leta. Odlično se je vklopil. Postali smo pravi prijatelji. Ni mi vseeno.
Baskonia je za Blažiča zaprto poglavje
Kakšno pa je vaše mnenje o napadu na kolajno?
Že kot otrok sem bil navijač slovenske reprezentance in sem sanjal o kolajni. Ko sem se prebil v izbrano vrsto, je ta želja postala še močnejša. A ne želim se prepustiti sanjam. Živim v sedanjosti in stojim na realnih tleh. Ni težava govoriti o kolajni. Bolj pomembno pa je delo na terenu. Zato se zdaj osredotočam predvsem na telovadnico, ob tem pa verjamem, da se trud vedno poplača.
Randolpha ste lahko v živo spremljali na tekmah španskega prvenstva. Ste bili zaradi njegovega povezovanja z reprezentanco še bolj pozorni nanj?
V oko mi je padel že pred tem, saj je dvakrat odločil Realovo tekmo proti moji Baskonii. Gre za zelo nadarjenega igralca, ki goji netipičen košarkarski slog, zaradi česar tekmečevi obrambi povzroča veliko preglavic. Visok je 211 centimetrov, a se odlično giblje in obvladuje žogo. Sloveniji lahko da zelo veliko.
Kaj pa bo dal reprezentanci Jaka Blažič?
Saj me poznate … Kot vsako leto bom igral borbeno v obrambi ter z napadalno energijo dajal ton igri.